Vleka ploha
Vleko ploha kot simbolično poroko uprizarjajo v pustnem času v nekaterih vaseh na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem, kjer se v predpustnem času ali v preteklem letu ni poročilo nobeno dekle. Ploh je deblo, ki ga z ročno žago 'amerikanko' ali motorno žago posekajo fantje, ga obelijo, vrh pa okrasijo z zelenjem, papirnatimi rožami in trakovi. Povezujejo ga s tako imenovano plodnostno magijo, saj naj bi predstavljal moški spolni organ.
Na Štajerskem se je vleka ploha ohranila v vaseh Cirkovce, Markovci in Zabovci. Na Gorenjskem jo uprizarjajo v različnih vaseh (npr. Begunje na Gorenjskem, Koroška Bela, Lom pod Storžičem, Podhom, Javorniški Rovt, Planina pod Golico, Poljšica pri Gorjah, Zgornje Gorje in drugod), toda zaradi organizacijskih in formalnih zahtev pri izvedbi in nenapisanih vaških pravil, ne vsako leto. Na Koroškem se je šega ohranila znotraj neformalnih skupnosti, med prijatelji in v službenih kolektivih.
Ploh so včasih vlekli samo fantje ali samo dekleta, danes ga ponekod vlečejo oboji. V nevesto je lahko oblečen fant ali dekle, lahko pa nevesto ali ženina predstavlja lutka. Potek dogodka in nastopajoči liki so si med seboj podobni, a obstajajo določene krajevne in regionalne razlike. Udeleženci so oblečeni v pražnja in delovna oblačila, ponekod so kostumirani v praznične noše. Redki liki imajo plastične obrazne maske. Vleko ploha spremljajo glasba, hrana in pijača.
Na Gorenjskem fantje visoko podrto drevo obelijo in okrasijo vrh. Okrasijo tudi vozove in konje, če so del sprevoda. V nekaterih vaseh ploh skozi vas fantje (in dekleta) vlečejo ročno s cepini, sekirami in vrvmi. Drugje za vleko uporabijo tudi traktor.
Sprevod se začne ob robu vasi z nosilcem prapora, ki gre pred sprevodom peš ali na konju. Praporščaku lahko sledijo vozovi z vpreženimi konji za prevoz muzikantov ali pa harmonikar sedi kar na plohu. Ponekod je prisotna tudi kočija z ženinom in nevesto. Sledi v vprego vprežen fant, ki predstavlja vola. Sredi vasi ploharjem pripravijo šrango za ploh. Na koncu sledi dražba, na kateri ploh prodajo in ga nato razžagajo. Iz izkupička dražbe si udeleženci organizirajo zabavo. Sledi veselo pustno rajanje.
Na Štajerskem v vasi Cirkovce podrejo rdeči bor in neporočeno dekle oblečejo v nevesto. Svatovski sprevod sestavljajo: najstarejši vodilni par, 3 pari deklet, ki vlečejo ploh, ploh, na katerem sedi slamnata lutka, ki predstavlja ženina, nevesta in črni babi, muzikanti, drug z družico, fantje so holcarji, ki žagajo in sekajo ploh. Dekletom po vasi delijo koščke lesa in listke z napisom 'Če ga nisi dobila iz mesa, ga boš pa iz lesa.' Na dvoriščih hiš, ki jih obiščejo, zaplešejo in z glasnim ropotanjem z nogo ob tla preganjajo zimo in prosijo za debelo repo.
Za vasi Markovci in Zabovci je značilna vleka lesenega korita ali vozička imenovanega »kopaja«. Kopajo vlečejo fantje ali dekleta. Fantje iz slame napravijo žensko lutko, jo oblečejo in posadijo v z zelenjem in pisanimi trakovi okrašeno kopajo. Oblečeni v starejše ženice nevesto ob glasnem jokanju ponujajo od hiše do hiše, kjer ji iščejo ženina. Enako šego izvajajo dekleta oblečena v moška oblačila. V preteklosti so vlekli kopajo, če pred pustom ni bilo nobene poroke. Danes šego izvajajo v vsakem primeru.
Na Koroškem se je ohranila različica vleke ploha znotraj neformalnih združenj, med prijatelji in sodelavci. Mladi moški, tudi poročeni, podrejo drevo, ga nažagajo na kolobarje in jih nesejo tistim fantom in dekletom, ki so godni za poroko, a tega koraka še niso naredili. Za ta kolobar ploha se je treba odkupiti z denarjem ali malico.
Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689 zapisal, da je moralo dekle, ki se do 30. leta ni poročilo, v vasi Sveti Križ (danes Vipavski Križ), na pepelnico vleči ploh. Prve dokumentirane vleke ploha za Gorenjsko segajo v 20. leta 20. stoletja (1927: Lom pod Storžičem, 1929: Begunje, …). V marsikateri vasi se pustna šega ni ohranila do danes, ponekod so jo ponovno obudili.
