Sporočilo za javnost
Slovenski etnografski muzej
Ljubljana, 1. december 2006

Slovenski etnografski muzej v adventni čas z dvema gostujočima razstavama Z jaslicami v božični čas in Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure iz Slovenskega verskega muzeja Slovenski etnografski muzej odpira ob prisotnosti Msgr. Alojza Urana 7. decembra ob 18. uri dve praznični gostujoči razstavi: razstavo Društva ljubiteljev jaslic Slovenije Z jaslicami v božični čas in Slovenskega verskega muzeja Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure iz Slovenskega verskega muzeja.

Razstava Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure iz Slovenskega verskega muzeja predstavlja izjemno zbirko štiridesetih voščenih figur, ki je največja tovrstna zbirka na Slovenskem in je primerljiva s sorodnimi zbirkami po Evropi. Večino figur, bogato vezenih oblačil, pozlačenih in z barvnimi kamenčki okrašenih kronic in drugih dodatkov so Slovenskemu verskemu muzeju med letoma 1990 in 1992 v hrambo zaupale škofjeloške uršulinke.

Danes so vse te figure, ki so bile večinoma močno poškodovane, študijsko obdelane in restavrirane. Študij primerjalnega gradiva in strokovne literature je zbirko muzeja umestil v širši kontekst. Češčenje deteta Jezusa je bilo po skoraj vseh srednjeevropskih deželah razširjeno predvsem v 17. in 18. stoletju. V mnogih romarskih središčih so se številni verniki obračali po pomoč k različnim upodobitvam Deteta. Pred Milostnega praškega Jezuščka, ki ga od 17. stoletja naprej hranijo karmeličani v Pragi, pa so polagali svoje upe in darila celo evropski vladarji. Dva primerka kopij praškega Jezuščka ima muzej tudi v svoji zbirki. Avtorica razstave je mag. Nataša Polajnar Frelih iz Slovenskega verskega muzeja, ki je razstavo prvič postavil na ogled v Stični leta 2005. Potem pa je gostovala še v Škofjeloškem muzeju. Spremlja jo katalog razstave, v katerem so opisani zahtevni restavratorski posegi voščenih figur in tekstilij, brez katerih te razstave ne bi mogli pripraviti.

Razstava Društva ljubiteljev jaslic Slovenije Z jaslicami v božični čas Na razstavi Z jaslicami v božični čas je predstavljenih več kot 60 slovenskih jaslic, ki so jih iz različnih materialov ustvarili številni slovenski mojstri in umetniki (večinoma člani Društva ljubiteljev jaslic Slovenije), navdahnjeni od svetopisemskega dogodka rojstva Jezusa Kristusa, v času od sredine 20. stoletja do danes. Jaslice, ki so največkrat tridimenzionalna miniaturna upodobitev Kristusovega rojstva, poklona pastirjev in Sv. treh kraljev, že stoletja burijo domišljijo po vsem svetu. Danes, v sodobnem času, so njihove postavitve in uprizoritve v božičnem času ena najprivlačnejših tem za ljudi – za tiste, ki jih hodijo občudovat, za tiste, ki jih ustvarjajo in ne nazadnje za tiste, ki jih sami uprizarjajo z igro, da tako postanejo žive jaslice. Jaslice so izdelane iz različnih materialov, na ogled pa jih postavljajo v cerkvah, domovih, v javnih prostorih, na razstavah in kot žive jaslice v naravnem okolju. Jaslice naj bi se razvile iz duhovnih iger o Kristusovem življenju v 11. stoletju. Frančišek Asiški je leta 1223 v gozdni votlini postavil prve žive jaslice. V votlino je pripeljal vola in osla in tam imel za božič polnočnico. Prve jaslice so v Sloveniji postavili leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Slovenski etnografski muzej hrani redke primerke jaslic, mednje sodijo papirnate Gasparijeve jaslice iz leta 1921. Nekatere izbrane je mogoče videti na stalni razstavi SEM Med naravo in kulturo, npr. bakrorezne in lesorezne plošče za tiskanje jasličnih figuric iz druge polovice 18. st. in sredine 19. st., omarične jaslice iz 19. st. in Gasparijeve papirnate jaslice. Iz jezuitskih cerkva so se jaslice širile tudi v druge cerkve, od tam pa v plemiške domove, v 18. stoletju še v meščanske in na začetku 19. stoletja v kmečke domove. V preteklosti so bile v cerkvah razširjene predvsem odrske jaslice s poslikanimi, iz desk izžaganimi figurami, in omarične jaslice, razširjene tudi v meščanskih domovih. V večini kmečkih domov so najprej postavljali papirnate jaslice, potem tudi figuralne iz lesa, mavca ali gline. Figuralne jaslice so zahtevale več prostora, zato so se iz bogkovega kota selile na predalnike. Jaslice so največkrat postavljali otroci. Jaslična ustvarjalnost je konec 20. stoletja znova oživela.

Kontaktna oseba: Nina Zdravič Polič, T: 01 300 87 00, nina.zdravic@etno-muzej.si

Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, 1000 Ljubljana

Sporočilo za javnost v Wordovi datoteki.