Slovenski etnografski muzej

Datum objave 
10. maj 2007

Taxi Alaksi Alexandre Filiatreau se je vrnil v Slovenski etnografski muzej

Sporočilo za javnost
Slovenski etnografski muzej
10. maj 2007

Taxi Alaksi Alexandre Filiatreau se je vrnil v Slovenski etnografski muzej
Multimedijski projekt in razstava od 17. maja do 10. junija 2007

V četrtek, 17. maja ob 18. uri bo v Slovenskem etnografskem muzeju v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier odprtje razstave oz. multimedijskega projekta francoske umetnice Alexandre Filiatreau Taxi Alaksi.

Projekt Taxi Alaksi se je začel 10. oktobra 2006 na ploščadi pred Slovenskim etnografskim muzejem z dvomesečno potjo s t.i. taksijem Alaksi po Sloveniji. Izviren avtorski projekt Taxi Alaksi je v celoti zasnovala mlada umetnica Alexandre Filiatreau, ga organizirala in zanj v Sloveniji (v treh mesecih) našla sponzorje in pokrovitelje, saj projekt ni imel finančnega zaledja. Projekt so omogočili in podprli: Renault, Sony, Mobitel, Ateljeji Japels, Terme Krka, Francoski inštitut Charles Nodier, Pépinières Européennes pour Jeunes Artistes, Slovenski etnografski muzej, trgovina ACS, Art Center, Johnson Controls, Studio Tandem …
Alexandra Filiatreau je bila ena izmed desetih mladih umetnikov, izbranih v okviru razpisa Evropske komisije Pépinières européennes pour jeunes artistes, program, ki že petnajst let spodbuja mobilnost mladih umetnikov v Evropi ( www.art4eu.net ).
Devet mesecev je preživela v Sloveniji, kjer je organizirala projekt, potovala v svojem taksiju in pripravila razstavo, ki jo gosti SEM.
Umetnica je tako s svojevrstnim taksijem, imenovanim Alaksi – s posebno opremljenim avtomobilom Renault, (zagotovilo ga je podjetje Renault v Sloveniji za čas potovanja) dva meseca potovala po Sloveniji (od 10. oktobra do 15. decembra 2006) in nudila storitev vožnje s taksijem, v zameno pa med potjo snemala svoje stranke. V večini primerov so to bili naključni ljudje, ki so jo poklicali na njeno taksi številko, na določenih krajih pa je prevažala tudi goste po hotelih. V posameznih krajih so jo s prenočiščem in prehrano gostili partnerji projekta v zameno za vožnjo s taksijem.
Projekt odraža oz. poudarja želje Alexandre Filiatreau po spoznanju novih dežel, ljudi, kulturne raznolikosti, po srečevanju in izmenjavi na njen svojstven način. Bistvo njenega ustvarjanja se zgodi na poti v gibljivem stanju, ko prenese in pretvori svoja izkušnje, doživljaje in povezave z drugimi in drugačnimi v središče svojega umetniškega eksperimentalnega dela s pomočjo kamere, fotoaparata, zvočnih zapisov, itd. Vse se je dogajalo v avtu, natančneje v taksiju. To je prizorišče, ki se ves čas premika, hkrati pa ohranja intimno vzdušje majhnega prostora. Taksi pomeni tako prostor srečanja s potniki, soustvarjalci projekta.
Slovenijo si je izbrala kot tisto državo, ki je ni poznala, ki pa jo je privlačila zaradi njene kulturne pestrosti in drugih bogastev (naravnih, jezikovnih, itd.), in ki jo je moč prevoziti z avtomobilom v kratkem času, kar je v njej še bolj zasidralo idejo o projektu.
Posnetki potnikov tvorijo pomemben dokument, ki nam bo na razstavi omogočil podoživeti njeno posebno izkušnjo. Po njenih besedah: "Delati z avtomobilom, delati v avtomobilu. Delati z ljudmi in zanje, izmenjevati, pogovarjati se. Ohraniti vizualne in zvočne sledi naših pripovedi, naših glasov, naših razlik in podobnosti. Omejenost prostora avtomobila osvobodi besedo. Nomadski taksi »taksi Alaksi« je bil na voljo prebivalcem, za njihove premike in na njihovih poteh so bili potniki povabljeni, da z voznico spregovorijo v slovenskem jeziku (ki ga umetnica sicer ne govori) ali pa v angleškem, francoskem, španskem jeziku. Dva tujca v taksiju, kjer je tekel pogovor med potnikom in voznico, sta poskušala preseči tako jezikovne kot kulturne razlike.
Pri projektu sodelujeta dva mlada slovenska oblikovalca Barbara Turk in Žiga Testen, ki sta med drugim za avtorico projekta in njeno Taxi Alaksi potovanje po Sloveniji naredila posebno uniformo, ki skupaj z njeno video montažo, fotografijo, risbo, internetno stranjo ustvarja celotno kompozicijo te umetniške izkušnje.

V Slovenskem etnografskem muzeju smo se navdušili nad projektom zaradi dveh vidikov, ki ju projekt združuje: na eni strani srečevanja z drugačnostjo, s kulturno raznolikostjo, in na drugi strani zaradi metode umetničinega projekta, torej vožnje s taksijem (in taksistko) kot možnostjo srečevanja z domačini ter snemanje interakcije med voznikom in objektom raziskave.

Razstava Taxi Alaksi je torej zadnja postaja njenega multimedijskega projekta. Na razstavi se bodo obiskovalci lahko sprehodili skozi tri razstavne prostore. V prvem bo na ogled dokumentacijsko gradivo, ki pripoveduje o njenem doživljanju tega eksperimentalnega projekta - spoznavanja Slovenije. Obiskovalci bodo lahko brskali in raziskovali njen projekt na računalniku preko inetrneta ( www.alaksi.net ) ob spremljavi zvočne instalacije z zgodbami ljudi, ki so se vozili s taksijem Alaksijem.
V drugem prostoru bodo na ogled risbe in fotografije s potovanja in Alexandrina uniforma. Po besedah umetnice je njena uniforma odraz ženskosti, taksistke in tuje državljanke, ki ne govori jezika, niti ne pozna slovenskih cest.
V tretjem prostoru bo t.i. črna soba kot nekakšen virtualni avtomobil z vrtečimi avtomobilskimi sedeži, v katerem bosta hkrati tekli dve filmski projekciji in pričarali gledalcu občutek potovanja z Alexandro in njenim takratnim sopotnikom. Razstava je multimedijsko doživetje vsakdana na nevsakdanji način.
Spremlja jo katalog razstave. Na ogled bo do 10. junija 2007.

Vozi me Taxi Alaksi po Sloveniji…
Sodobni svet je poln nasprotij. Na eni strani nas globalizacija povezuje in izničuje kulturne razlike, na drugi strani pa se med kulturna, rasna in verska nasprotja poglabljajo in zaostrujejo. Pa vendar, živimo na enem planetu in če je v nas ostalo še kaj optimizma in veselja do življenja, potem nam prizadevanja za priznavanje različnosti kultur in načinov življenja ter vse, kar je s tem povezano, ne bi smeli biti tuji.
Eden od umetniških poskusov, ki želi vzpostavljati med kulturni dialog in presegati različnosti, pogojene z različnostjo kultur, je zagotovo projekt francoske umetnice Alexandre Filiatreau, ki se je lani pogumno podala v Slovenijo, si tu poiskala sponzorje za avto, kamere in še kaj, se usedla za volan in vozila po slovenskih mestih neznance in nove znance. Srečevanja z njimi in med kulturni dialog, ki so ga pri tem vzpostavljali udeleženci projekta, so vseskozi beležile kamere v avtu. Rezultati projekta bodo predstavljeni na razstavah, od katerih prva bo premiero doživela v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) v Ljubljani. Zakaj prav tu? Zato, ker je Alexandra svojo pot začela na ploščadi pred muzejem. In zakaj prav tu? Zato, ker je SEM slovenska nacionalna hiša etnološke dediščine in muzejska ustanova, ki želi s svojim poslanstvom in z dejavnostmi, ki na njem temeljijo, popularizirati védenja o preteklih in sodobnih oblikah vsakdanjega in prazničnega življenja ter na tej osnovi vzpostavljati med kulturni dialog. S tega vidika je Alexandrin projekt, čeprav v osnovi umetniška akcija in interpretacija, še kako poveden. In ne nazadnje etnologi uporabljajo različne metode dela in raziskovalne tehnike za pridobivanje znanj o ljudeh. In morda je uporaba avtomobila in kamer, ki beležijo interakcije, ki nastajajo v pogovoru med raziskovalcem in intervjuvancem, lahko uporabna in koristna raziskovalna tehnika, ki kot mi je znano, doslej za etnološke raziskovalne namene ni bila uporabljena. Vse to so bili razlogi, da smo v SEM v času, ko se tako v Sloveniji kot v mednarodnem muzejskem prostoru še posebej govori o pomenu in vlogi muzejev pri vzpostavljanju med kulturnega dialoga, Alexandrin projekt prepoznali kot izjemno aktualen in dragocen prispevek, mu naklonili posebno pozornost, ga v njegovi končni predstavitveni fazi sklenili uvrstiti v letošnji razstavni program in ga popularizirati.
Želimo si, da bi ga spoznalo čimveč obiskovalcev muzeja, in da bi francosko slovenska srečevanja, materializirana na razstavi, potovala še kam in s tem vzpodbudila še druga srečevanja, vse pač v prid preseganja medkulturnih šumov in kratkih stikov.
Bojana Rogelj Škafar
Direktorica SEMa

Kontaktni osebi:
Nina Zdravič Polič, Slovenski etnografski muzej,
T.: 300 8 700, nina.zdravic@etno-muzej.si

Alexandra Filiatreau: 051/ 298 581
 

Sporočilo za javnost v Wordovi datoteki.