Slovenski etnografski muzej

Letak
Datum objave 
16. junij 2021
Razstava 
VTISI 30

Slovenski etnografski muzej praznuje 30 let samostojnosti Slovenije z razstavo VTISI 30

Sporočilo za javnost
Slovenski etnografski muzej                        
Ljubljana, 16. junij 2021

V sredo, 23. junija 2021, ob 12.00 Slovenski etnografski muzej na ploščadi pred muzejem odpira razstavo VTISI 30, Spomini Slovenk in Slovencev po svetu na priznanje samostojne Slovenije, ki odstira osebna razmišljanja med Slovenci po svetu ob osamosvojitvi Slovenije.

Razstavo sta pripravila Slovenski etnografski muzej (SEM)  in Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Njeni avtorici sta dr. Tanja Roženbergar, SEM, in Helena Janežič, NUK.

O razstavi:
Prelomni čas z razglasitvijo neodvisne države pred 30 leti se je Slovenkam in Slovencem VTISnil v številne spomine.  SEM in NUK sta v raziskavi VTISI 30 k  sodelovanju  povabila rojake, ki med osamosvajanjem Slovenije niso živeli v matični domovini,  da podelijo razmišljanja o tem edinstvenem obdobju. Odzvalo se je 67  posameznikov in posameznic različnih kulturnih, profesionalnih in socialnih ozadij in različnih starostnih skupin. Vtise so prispevali Slovenci in Slovenke iz slovenskega zamejskega prostora, držav nekdanje Jugoslavije, Evrope, Amerik, Azije, Avstralije ter povratnice in povratniki v matično domovino.  
Razstava s tem globalnim pregledom predstavlja izsek iz svetovnega zemljevida spominov, občutenj in dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije med Slovenci, ki živijo po svetu in tistimi, ki so se v samostojno Slovenijo vrnili.

Raznovrstni, bogati in pogosto s čustvi prepleteni so spomini na trenutek, ko je Slovenija razglasila samostojnost, ter na dogodke, ki so do tega pripeljali. Čas, ki je sledil razglasitvi, so obarvani s strahom, pa tudi s spominom na akcije, demonstracije, pisanja pisem in srčna prizadevanja, da bi dežele, v katerih živijo oziroma so takrat živeli,  priznale mlado državo. Vtisi sežejo vse do začetka leta 1992, ko je Slovenijo priznala večina evropskih in tudi čezmorske države; k temu so prispevale mnoge osebne, na razstavi predstavljene pobude, dejavnosti in stremljenja.
Na razstavi je razstavljeno tudi gradivo iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice, ki so ga ob osamosvojitvi Slovenije ali kasneje kot spominsko literaturo pripravili in izdali Slovenci po svetu. Prelomni čas je zabeležen v proznih delih, odmeva pa tudi v verzih in različnih dokumentih ter spominskem gradivu. Izbrani primeri so predstavljeni na razstavi skozi gradivo, ki ga hranita Narodna in univerzitetna knjižnica in Arhiv Republike Slovenije.

Zbrana pričevanja so pomembni dokumenti časa, ki urejeni tvorijo Fond pričevanj v Oddelku za slovenske izseljence, zamejce in pripadnike narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji Slovenskega etnografskega muzeja in dopolnjujejo Zbirko knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Kontakt:
dr. Tanja Roženbergar, SEM, Kustodiat za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji, avtorica razstave: tanja.rozenbergar@etno-muzej.si , T: 01/ 3008 700
Helena Janežič, NUK, Zbirka knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu, avtorica razstave:  Helena.Janezic@nuk.uni-lj.si