Slovenski etnografski muzej

Vodstvo za prosilce za azil po razstavi Vrata

Slovenski etnografski muzej in aktualno družbeno dogajanje

Vodeni ogledi po razstavi Vrata za prosilce za azil, nastanjenih na Kotnikovi ulici in na Viču

Slovenski etnografski muzej kot prostor dialoga med kulturami v tem zgodovinsko prelomnem času kliče k spoznavanju in razumevanju dogajanja v naši družbi ter k razmisleku med univerzalno človeškostjo in kulturno raznolikostjo.  

V času begunske krize se odpirajo vprašanja o naši odgovornosti in o aktivnem vključevanju v družbeno dogajanje na tem področju. Kot inkluziven muzej, ki je odprt in dostopen za vse, želi SEM s svojimi prizadevanji prosilcem za azil omogočiti dostojnejši sprejem v novem okolju. V mesecu marcu je tako začel s pripravo in izvajanjem najrazličnejših programov pod skupnim naslovom SEM sosed, saj je začasni nastanitveni center na Kotnikovi le ulico stran od muzeja.  Programi so namenjeni beguncem in migrantom iz nastanitvenih centrov v Ljubljani in okolici.

V sredo in v četrtek, 13. in 14. aprila 2016 ob 10.00 bo v Slovenskem etnografskem muzeju vodstvo po razstavi Vrata: prostorski in simbolni prehodi življenja za prosilce za mednarodno zaščito, ki bivajo v nastanitvenem centru Vič. Vodstvo v slovenskem jeziku s prevodom v arabščino bo v sredo (prevajal bo mag. Samir Amarin, častni generalni konzul Hašemitske kraljevine Jordanije), v četrtek pa bo vodeni ogled v slovenščini s prevodom v farsi (prevajal bo Ramin Shadani, študent strojništva iz Irana, ki živi v Sloveniji). Zbrane bo pozdravila dr. Tanja Roženbergar, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, po razstavi pa bo vodila mag. Polona Sketelj, avtorica razstave.

Aprilski vodstvi sta sicer že drugi sklop vodenih ogledov, ki jih je pripravil SEM za prosilce za azil; marca sta muzej obiskali dve skupini iz Kotnikove ulice v Ljubljani.  

Poleg vodenih ogledov SEM prosilcem za azil zagotavlja prost vstop v muzej, dostop do računalnika in brezplačno internetno povezavo.

V prihodnje so v načrtih delavnice za otroke, v sodelovanju s Človekoljubnim dobrodelnim društvom UP pa se muzej dogovarja za popoldanske tečaje učenja slovenskega jezika.

S svojo iniciativo programov udejstvovanja na kulturnem področju, ki v prvem trenutku niti niso pomembni za golo preživetje, so pa pomembni za osmišljanje posameznika, SEM prispeva k družbenim spremembam. Kot ljudje in kot muzej želimo na ta način beguncem in migrantom izkazati človečnost, jim izraziti dobrodošlico in jih sprejeti medse.

SEM pa se vprašanju migracij posveča tudi iz etnološko-antropološke perspektive, se vključuje in raziskuje dogajanje na tem področju. V marcu so se trije sodelavci SEM (mag. Ralf Čeplak Mencin, Gregor Ilaš in Jure Rus) odpravili v Idomeni na grško-makedonsko mejo. V begunskem centru so preživeli en dan in dokumentirali življene beguncev, ki so se znašli tam. Gre za raziskavo, ki bo del etnološke muzejske razstave Afganistan, ki jo SEM načrtuje konec leta 2016. Več: http://www.etno-muzej.si/sl/novice/pot-v-begunski-center-idomeni-na-grsko-makedonski-meji

Vključenost muzeja v aktualno dogajanje dokazujejo tudi drugi programi. Že jeseni 2015 je SEM odprli štiri gostujoče razstave, na katerih so spregovorili ljudje, ki so tako ali drugače vključeni v migracije. Razstave Podobe enakosti, MIGRACIJE – Ljubezen – Izginjajoči – Dobrodošel.si, Migracije in mladi ter projekt Čakajoči so zasnovali in pripravili: Zavod APIS, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje ter Muzej premoderne umetnosti.