Sporočilo za javnost
Slovenski etnografski muzej                        
Ljubljana, 12. oktober 2021

Slovenski etnografski muzej (SEM) v četrtek, 21. oktobra 2021, ob 19.00 odpira razstavo Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN. Avtorica koncepta razstave in kustosinja je dr. Bojana Rogelj Škafar, muzejska svétnica v SEM.

Razstava, na kateri slovenska ljudska umetnost sreča globalno ljudsko umetnost NSK, preprašuje pomenski okvir ene od zbirk tradicije in jo postavlja ob zbirko artefaktov, ki nastajajo v sodobnih identifikacijskih družbenih procesih. Ob tem sporoča, da je ustvarjanje skupnostne identitete premišljen proces, v okviru katerega poteka tudi izbor simbolnih vizualnih sestavin, ki naj predstavljajo skupnost. V primeru slovenskega naroda so bili vir teh sestavin predmeti tradicijske kulture, v primeru državljanov države NSK pa sodobna umetniška produkcija NSK.

Na eni strani je na razstavi predstavljenih več kot sto reprezentativnih predmetov iz zbirke slovenske ljudske umetnosti Slovenskega etnografskega muzeja, kot npr. preslice, sestavljanke v steklenici, modeli za mali kruhek, pipe, slike na steklo, znamenja, lesena plastika, votivne slike, votivi, na drugi strani je na ogled sodobna globalna produkcija ljudske umetnosti NSK – grafike, fotografije, plakati, artefakti in videi devetnajstih umetnikov, državljanov NSK države v času. Pobudnika oblikovanja zbirke ljudske umetnosti NSK sta skupina IRWIN in NSKSTATE.COM, hrani in zbira jo skupina IRWIN.

SEM se pri interpretaciji pomenov muzejskih zbirk in predmetov osredotoča na spoznavanje razmerij med predmeti in njihovimi ustvarjalci ter uporabniki in na razumevanje vloge predmetov v procesu oblikovanja različnih identitet. V teh premislekih imajo pomembno vlogo predmeti iz zbirke ljudske umetnosti.

Na prelomu 19. in 20. stoletja se je uveljavil termin ljudska umetnost. Gradivo, pojmovano kot ljudska umetnost, je ves čas enako, pogledi na njegov pomen pa so se spreminjali. To so estetsko oblikovani predmeti vsakdanjega in prazničnega načina življenja večinskega prebivalstva na Slovenskem, izdelani med drugo polovico 18. in začetkom 20. stoletja za potrebe pretežno premožnejših kmetij. V času oblikovanja slovenskega naroda od sredine 19. stoletja do začetka 2. svetovne vojne so bili prav ti predmeti zaradi motivike in ornamentike spoznani in poudarjeni kot znaki slovenskega. Njihova likovna govorica je postala ena od simbolnih sestavin predstavljanja naroda in takšno razumevanje njihovega pomena je bilo tudi vodilo zbiralne politike muzejskih kustosov do konca 30. let 20. stoletja.

Likovno bogati predmeti iz kmečkega življenja, ki so jih prepoznavali kot ljudsko umetnost, so bili vir za nastanek narodnega sloga, ki je družbeno-likovna kategorija in se je oblikoval vzporedno s procesom narodovega zorenja. Meščani, ki so si prizadevali izraziti svojo narodno zavest, so gradili hiše in naročali notranjo opremo v narodnem slogu in se oblačili v narodne kostume. Narodni slog so ustvarjali zlasti praktiki narodnega sloga Albert Franc Sič, Jože Karlovšek in Oton Grebenc, pa tudi slikar Maksim Gaspari, ki so tako v precejšnji meri stregli ideološko ukrojenim željam in okusu slovenskega meščanstva. Pogledi muzealcev se do obdobja po 2. svetovni vojni od njihovih pogledov niso dosti razlikovali.

Razstava Med domom in svetom torej muzejsko zbirko ljudske umetnosti morda nekoliko provokativno sopostavlja sodobnim likovnim delom ljudske umetnosti NSK (Neue Slowenische Kunst) / NSK Folk Art. Njihovi ustvarjalci so prvenstveno posamični državljani Države NSK v času; ti svojo pripadnost zamišljeni globalni državi izražajo z umetnostno produkcijo, osnovano na prisvajanju in interpretaciji ikonografije, značilne za produkcijo NSK.

Ustvarjalcem ljudske umetnosti NSK sta navdih zlasti glasba in vizualni izraz skupine Laibach ter opus skupine IRWIN. Slednji so to tvornost začeli zbirati, ji podelili status zbirke in jo s tem institucionalizirali. Temelj ljudske umetnosti NSK so sicer konceptualna izhodišča gibanja NSK, vendar nastaja v vzporednih svetovih posamičnih državljanov in se navezuje na njihove individualne mitologije. Umetniki  ljudske umetnosti NSK na razstavi so: Peter Blase, Carsten Busse, Christian Chrobok, Danaja, david K, Meta Grgurević (z Andrejem Lehrmanom in Juretom Novakom), Haris Hararis, Matjaž Komel, Ivan Kožarić, Charles Krafft, Charles Lewis, Christian Matzke, Emily McMehen, Lili Anamarija No, Daniel Petzold Dape, Avi Pitchon in Valnoir.

Razstava bo na ogled do decembra 2022. Njen medijski partner je Val 202.

Kontakt:
dr. Bojana Rogelj Škafar, avtorica razstave, SEM, E: bojana.rogelj@etno-muzej.si, T: 01 3008 732, M: 031 603
Služba za komuniciranje, Slovenski etnografski muzej, E: etnomuz@etno-muzej.si, T: 01 / 3008 700

Izjava dr. Bojane Rogelj Škafar, avtorice razstave