Sporočilo za javnost
Slovenski etnografski muzej            
Ljubljana, 29. april 2024

Slovenski etnografski muzej v letu 2024 obeležuje 60. obletnico vzpostavitve Muzeja neevropskih kultur v Goričanah. Ob tej priložnosti bo v četrtek, 9. maja 2024, ob 18.00, odprtje dveh razstav: Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti in Popotovanja spominov preko krajin Alžirije v 60. letih 20. stoletja, avtorice Nine Zdravič. Na ogled bosta do 8. septembra 2024.
Razstavi bo odprla ga. Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS.

Muzej neevropskih kultur v Goričanah
Muzej neevropskih kultur je bil prva jugoslovanska ustanova, namenjena zbiranju in razstavljanju izključno zunajevropskih etnoloških predmetov. Deloval je med letoma 1964 in 2001 kot dislocirana enota Slovenskega etnografskega muzeja v baročnem dvorcu Goričane pri Medvodah. Za zbirke je strokovno skrbela kustodinja dr. Pavla Štrukelj, po njeni upokojitvi leta 1990 pa jo je nadomestil kustos mag. Ralf Čeplak Mencin. Zbirke z drugih celin (iz Azije, Afrike, Amerik in Avstralije) so bile zbrane v 19. in prvi polovici 20. stoletja, novejše zbirke pa so bile najpogosteje plod raznovrstnih stikov in izmenjav med Jugoslavijo in državami v razvoju v okviru politike neuvrščenih. V muzeju so pripravili več kot osemdeset razstav, skoraj polovica jih je gostovala iz držav v razvoju. Mnogim obiskovalcem je muzej predstavljal okno v svet ter jim približal druge celine in načine življenja različnih ljudstev. Dvorec, ki ga je etnografski muzej leta 1964 dobil v upravljanje po zaslugi takratnega direktorja SEM dr. Borisa Kuharja,  je deloval kot muzej do leta 2001, od tedaj pa so te zbirke del stalnih in občasnih razstav SEM.

Razstavi, zasnovani ob obeležitvi obletnice vzpostavitve muzeja v Goričanah, povezuje rdeča nit obdobja neuvrščenosti, mednarodnih strokovnih sodelovanj, spominov in osebne zgodbe.

O razstavi Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti
Vrhunec povezav med slovenskim prostorom in državami globalnega juga sega v obdobje po drugi svetovni vojni, ki ga je zaznamovalo tudi gibanje neuvrščenih. Gibanje je povezalo številne po drugi svetovni vojni nastale neodvisne države s kolonialno preteklostjo. Med državami ustanoviteljicami gibanja je bila tudi Jugoslavija, ki je poleg političnega sodelovanja razvijala sodelovanje z državami v razvoju tudi na ekonomskem, znanstveno-tehničnem, kulturnem in izobraževalnem področju.

Avtorja razstave Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti dr. Tina Palaić in dr. Marko Frelih iz SEM sta izpostavila takratno tesno sodelovanje na področju kulture.

Kultura in dediščina sta imeli v novih državah, ki so si v desetletjih po drugi svetovni vojni priborile neodvisnost od kolonialnih sil, pomembno vlogo. Bili sta pomembna podlaga za zahteve po osamosvojitvi, hkrati pa so s svojimi dolgimi kulturnimi tradicijami nekdanje kolonije utrjevale svoje novo mesto v globalnem sistemu. Z razstavo osvetljujemo le delček mednarodnega sodelovanja in izmenjav na kulturnem področju, v katera je bila vpeta tudi socialistična Jugoslavija in ki so vsem vpletenim pomembno razširjala obzorja in perspektive.
-    dr. Tina Palaić, avtorica in kustodinja

Razstava na eni strani osvetljuje razstavno dejavnost Muzeja neevropskih kultur v Goričanah. Z avtorskimi in gostujočimi razstavami so najpogosteje poudarjali pomen narodnoosvobodilnega boja kot povezovalni element z narodi z drugih celin, izpostavljali politiko neuvrščenosti, zagovarjali protikolonializem, prispevali h krepitvi nacionalne identitete s poudarjanjem vloge slovenskih zbiralcev, prav tako pa prispevali k eksotizaciji Drugega. Takratno zamišljanje Drugega v slovenskem prostoru je predstavljeno s pomočjo fotografskega gradiva z razstav, razstavnih katalogov in plakatov ter izsekov iz časopisov in publikacij.

Na drugi strani pa razstava z zgodbami treh kustodinj, ki so kot muzejske strokovnjakinje z afriško celino vzpostavile posebne vezi, razkriva strokovne izmenjave med neuvrščenimi državami. Zgodbe treh žensk povezuje njihovo prizadevanje za razvijanje znanstvenega in muzejskega dela, povezanega z afriško celino. Dr. Pavla Štrukelj, kustodinja v Muzeju neevropskih kultur, je priredila vrsto avtorskih in gostujočih razstav iz številnih afriških držav, mnoge je tudi službeno in zasebno obiskala. Dr. Bernarda Perc, kustodinja v Pokrajinskem muzeju na Ptuju, je študirala v Egiptu in Münchnu in si kot prva slovenska egiptologinja prizadevala za razvoj te vede v Sloveniji. Dr. Štefka Cobelj, direktorica Pokrajinskega muzeja na Ptuju, pa je po svoji upokojitvi kot svetovalka za muzejsko dejavnost razvijala muzealstvo v Somaliji, obiskala pa je tudi številne druge afriške države.

O razstavi Popotovanje spominov preko krajin Alžirije v 60. letih 20. stoletja

“Razstavna pripoved, ki vabi k odkrivanju Alžirije, retrospektivno portretira v veliki meri še neokrnjeno naravo in nekatere tradicije. Prikliče poti, pokrajine, puščavo, podeželje in poglede na raznoliko alžirsko kulturno krajino iz 60. let prejšnjega stoletja. To so le utrinki spominjanja na ta čas v Alžiriji, zlasti na številna družinska potovanja, in drobci pričevanj o bogastvu naravne in kulturne dediščine te severno afriške države, ki prosevajo v sedanjost. Hkrati je razstava neke vrste zrcalni portret – nasprotni tok ideji o tem obdobju v tej državi, ki je takrat gradila svojo neodvisnost. Osamosvojitev Alžirije leta 1962, ki je sledila sedemletni vojni za neodvisnost, je predstavljala za to državo zgodovinsko prelomnico z otipljivimi znamenji prehoda izpod evropske kolonialne vladavine in njenimi posledicami.”
-    Nina Zdravič, avtorica in kustodinja

Alžirija se je v prvih letih neodvisnosti soočala s pomanjkanjem strokovnjakov, znanj in ustrezne infrastrukture ter jih kot država v razvoju reševala s podporo in z zavezništvom držav gibanja neuvrščenih. Z njimi je sodelovala in razvila uspešno mednarodno 'tehnično kooperacijo', ki je spodbujala prenos znanja, gospodarski in socialni napredek, predvsem z nekdanjo SFR Jugoslavijo, katere del je bila tedaj Slovenija.

V okviru tega sodelovanja je bil avtoričin oče, zdravnik prof. dr. Franjo Zdravič, specialist za plastično in rekonstruktivno kirurgijo, leta 1962 imenovan na več letno medicinsko misijo v Alžiru. Ostali družinski člani so se mu pridružili leta 1963 in tam ostali štiri leta, do 1967.

Na razstavi je predstavljena manjša zbirka umetnostnih obrti Berberov (nakit, preproge, lončene in bakrene posode), ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju severno afriške kulture, njenih tradicij in simbolov, ter so zanimive zaradi geometrijskih vzorcev, likov, trikotnikov, rozet, rombov, krogov, črt, pik. Dekorativni motivi na nakitu, preprogah, keramiki kažejo na bogato ustvarjalnost in so likovna interpretacija filozofskih razlag sveta, življenja, ver ter misticizma. Predmeti so bili zbirani na družinskih potovanjih po Alžiriji.

Edinstvene prizore narave alžirskih pokrajin na razstavi prikazuje video s fotografijami iz obsežnega družinskega arhiva starih diapozitivov in negativov. Izdelal ga je filmski ustvarjalec Andrej Zdravič. Razstava razkriva tudi manjšo zbirko izvirnih črno-belih umetniških fotografij alžirske puščave, ki jih je leta 1965 posnel priznani alžirski mojster fotografije Abdeslam Khelil iz mesta Ouargle v oazi Sahare in jih podaril očetu avtorice.

Likovno interpretacijo vsebinskega koncepta razstave in grafično oblikovanje je ustvarila Mojca Turk. Gostitelj razstave je Slovenski etnografski muzej, ki je razstavo tudi podprl.

Gradivo za razstavo Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti so prispevali: Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje, Pokrajinski arhiv Maribor, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Marinka Oblak, arhiv Pavle Štrukelj in Radiotelevizija Slovenija.

Kontakti:
Služba za komuniciranje SEM, E: etnomuz@etno-muzej.si, T: Maja Kostric Grubišić: 040 187 920 in Živa M. Brecelj: 041 519 215

Za razstavo Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti:
dr. Tina Palaić, vodja razstavnega projekta, E: tina.palaic@etno-muzej.si, T: 01 / 3008 790; 041 903 833

Za razstavo Popotovanje spominov preko krajin Alžirije v 60. letih 20. stoletja:
Nina Zdravič Polič, avtorica in kustodinja, E: nina.zdravic@guest.arnes.si