Pogledi na romsko kulturo
Sporočilo za javnost
Ljubljana, 6. april 2005
HOMMAGE SVETOVNEMU DNEVU ROMOV 4 V SEM
Okrogla miza
POGLEDI NA ROMSKO KULTURO
Petek, 8. april ob 11. uri, Slovenski etnografski muzej (upravna hiša)
Večkrat je bilo že zapisano, da je Slovenski etnografski muzej muzej "za ljudi, o ljudeh…" in da se skladno s tem posveča tudi različnim vprašanjem, bodisi
manjšinskim, avtohtonim skupnostim, priseljenstvu, itd., ki jih izpostavlja in obravnava preko posebnih prireditev ali razstav. Tako je SEM že leta 1998 ob Svetovnem dnevu Romov, ki se po svetu praznuje 8. aprila, posvetil Romom prvo prireditev z naslovom Hommage svetovnemu dnevu Romov v SEM in sicer s fotografsko razstavo, ki je prikazovala prizore iz vsakdanjega romskega življenja (Nada Žgank) in portrete romskih glasbenikov s Kosova (Svanibor Pettan), leta 1999 z razstavo romskih otroških risb ter glasbenim recitalom romske poezije, leta 2000 pa z muzejsko fotografsko razstavo Mehinju ROM, Romi iz Hudej (raziskovalno delo dr. Mojce Terčelj) in s koncertom romske glasbe, ki je bila isto leto na ogled v evropski palači v Strassbourgu.
Letos prireja SEM ob Svetovnem dnevu Romov v petek, 8. aprila, četrti Hommage Svetovnemu dnevu Romov. Obeležil ga bo s problemsko okroglo mizo na temo Pogledi na romsko kulturo v sodelovanju z Imer T. Brizanijem poznanim kot glasbenikom, skladateljem in ustanoviteljem skupine Amala in avtorjem knjig Le vstanite, Romi gredo (2000) in Otroci, zapojte z nami! (2005), ki bo ob tej priložnosti tudi predstavljena, ter Ljatifom Demirom, romologom in publicistom iz Makedonije.
Na okrogli mizi bodo predstavljene naslednje teme: Različna imenovanja Romov po svetu, priseljeni in avtohtoni Romi in izobraževanje romskih otrok.
- Vprašanje različnih načinov in ravni poimenovanja Romov v Evropi ter razlik med terminoma Rom in Cigan bo obravnavano v prvem delu. Za Rome so se zgodovinsko gledano uporabljala različna imena, kot so Cigani, Gipsy, Gitanosi, Egiupci.
- Problemi definicije in klasifikacije Romov in njihove avtohtonosti se pojavljajo v Evropi že od konca 16. stoletja dalje. Problemi razlikovanja med avtohtonimi in priseljenimi Romi so povezani z več dejavniki in vplivi kot so npr. verstva, jezikovna diferenciacija, zunanji kulturni vplivi, različne vrednote v družbi, …
- In ne nazadnje bo tekla razprava o vprašanjih stopenj izobraževanja in šolanja romskih otrok, ki se jih v zadnjih nekaj letih vse bolj izpostavlja. Šolanje Romov v Evropi ostaja pereč problem. Na primer: 10% romskih otrok zaključi šolanje na osnovni šoli, 5% se jih vpiše na srednje šole in le 1% srednjo šolo tudi konča. Le majhen del izobraževanje nadaljuje. Razloge za to je treba iskati na različnih nivojih: socialno-ekonomski pogoji, predsodki in stereotipi znotraj posameznih romskih skupnosti, itd.
Ljatif Demir (1961, Makedonija) je romolog, publicist, prevajalec in pisec. Diplomiral je iz primerjalne književnosti na univerzi v Skopju. V 90. letih je bil novinar makedonske RTV, urednik prvega romskega časopisa Romano Sumnal, otroške revije Chirikli in učitelj romskega jezika. Od leta 2000 je izvršni direktor Romskega kulturnega in izobraževalnega centra DARHIA v Skopju. Leta 2002 je postal glavni urednik prve romske revije o kulturi HORIZONTO. Predaval je na številnih evropskih seminarjih, simpozijih in konferencah na temo romske kulture, literature, znanosti in medijev. Leta 2002 je bil član upravnega odbora Mednarodnega društva romskih pisateljev, od leta 2004 dalje je član Makedonske nacionalne delegacije za razvoj Romov, strokovni sodelavec Sveta Evrope za pripravo izobraževalnih gradiv za romski jezik.. Je svetovalec evropske skupine za pripravo strategije romskega kulturnega razvoja v Evropi (plan 2003 – 2005). Napisal in prevedel je številne razprave, članke na romsko tematiko.
Imer Traja Brizani (1958, Priština) od leta 1980 živi in ustvarja v Ljubljani. Poleg glasbenega ustvarjanja je tudi publicist in pisec programa za glasbeno izobraževanje otrok. Je ambasador romske kulture, priznan tako doma kot v svetu. S svojo skupino Amala je gostoval po vseh republikah bivše Jugoslavije in na številnih etno in jazz festivalih po svetu.
Kontaktna oseba:
Nina Zdravič Polič
tel.: 01/ 30 08 700
Sporočilo za javnost v Wordovi datoteki.