Sporočilo za javnost
Slovenski etnografski muzej                        
Ljubljana, 12. januar 2023

To je zgodba o surovini, ki je soustvarila globalni kapitalistični sistem in s tem sooblikovala svet, v katerem živimo. To je zgodba o bombažu.

Slovenski etnografski muzej v svojem jubilejnem letu, ko praznuje 100. obletnico svojega obstoja, razstavno dejavnost pričenja z občasno razstavo Belo zlato: zgodbe o bombažu. Odprtje razstave bo v četrtek, 19. januarja 2023, ob 18.00 v SEM. Razstava bo na 0gled do 30. junija 2023.

Projekt in pot do razstave
Slovenski etnografski muzej sodeluje v projektu Etnografski muzeji in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi (2019–2023), ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Projekt povezuje trinajst evropskih etnografskih muzejev in jih umešča v aktualne razprave o podnebnih spremembah. Sodelujoči muzeji v ospredje postavljajo ekološko znanje, ki ga lahko odkrivamo v zunajevropskih zbirkah, pri tem pa izpostavljajo dvoje: pomen skrbi za ohranjanje planeta in za ustvarjanje nujnih sprememb v sodelovanju z ljudmi, ki jim zunajevropska dediščina pripada in ki jih podnebne spremembe tudi najmočneje prizadevajo. Muzejski kustosi zunajevropske zbirke raziskujejo v sodelovanju z umetniki, aktivisti in raziskovalci iz izvornih skupnosti. Ena od projektnih tem muzejske zbirke postavlja kot izhodišče za razmislek o kolonialnih praksah izkoriščanja staroselskih znanj in njihovega naravnega okolja, hkrati pa tudi kot vir navdiha za oblikovanje bolj trajnostnih načinov skrbi za planet, ki nam lahko danes pomagajo pri blaženju posledic podnebnih sprememb. SEM se v to temo vključuje z eksperimentalno razstavo o izjemno pomembni surovini, ki je soustvarila globalni kapitalistični sistem in s tem sooblikovala svet, v katerem živimo. Ta surovina je bombaž.

O razstavi
Gojenje bombaževca ima večtisočletno zgodovino. Središča pridelovanja bombaža so bila sprva v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, v evropski tekstilni proizvodnji in potrošnji pa sta dolgo prevladovala lan in volna. V 18. stoletju so Evropejci uveljavili nove oblike organizacije proizvodnje, trgovine in potrošnje bombaža, ki so v globalne povezave in tokove te surovine pritegnili različna svetovna območja. Industrijska revolucija je do tedaj razpršene svetove bombaža povezala v bombažni imperij s središčem v Evropi, kot je ta sistem poimenoval zgodovinar Sven Beckert.

Razstava zgodbo bombaža osvetljuje z dvema zbirkama SEM iz začetka 20. stoletja: z misijonarsko zbirko iz Bengalije v vzhodni Indiji in z zbirko barona Antona Codellija in njegovega sodelavca Lea Poljanca iz Toga. Nastali sta kot stranski produkt siceršnjega udejstvovanja njunih zbiralcev v obeh deželah – pokristjanjevanja in vzpostavitve prve radiotelegrafske postaje med takratnim Togolandom in nemškim kolonialnim imperijem. Izbrani predmeti na razstavi, kot so tekstilni izdelki in indijski tiski božanstev in motivov vsakdanjega življenja, pa tudi fotografsko in filmsko gradivo, prikazujejo proizvodnjo bombaža in oblačilno kulturo v Indiji in Togu.

Razstava predstavlja tudi sodobne izzive pridelovalcev bombaža, ki so tesno vpeti v globalni kapitalistični sistem. V začetku leta 2022 sta se v indijski zvezni državi Odiša in v afriški Republiki Togo s pridelovalci bombaža in drugimi akterji v tej industriji pogovarjali dr. Kanika Gupta (Indija) in Ana Reberc (Slovenija). Med težavami, ki sta jih prepoznali, so spremenjeni vremenski vzorci zaradi podnebnih sprememb, krčenje gozdov za pridobivanje novih zemljišč za gojenje bombaža, finančne težave kmetovalcev, ki ob slabih letinah zapadejo v dolgove, in zdravstvene težave zaradi uporabe pesticidov. Njune raziskovalne izsledke izpostavlja avdiovizualno gradivo.

Ob razstavi SEM pripravlja spremljevalni program: vodene oglede s kustosi in njihovimi gosti, okrogli mizi z govorci iz tujine in Slovenije, ki bosta obravnavali podnebne spremembe, trajnostni razvoj in izkoriščanje surovin, ter projekcijo dokumentarnega filma indijskega režiserja.

Tematike, ki jih je muzej ob pripravi razstave dodatno raziskal ali osvetlil, vendar na razstavi niso predstavljene, bodo v naslednjih dneh dostopne na spletišču Belo zlato. Vozlišče vsebin ob razstavi.

Vodja projekta Etnografski muzeji in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi in avtorica razstavnega projekta je Tina Palaić (SEM), kustosi razstave so Tina Palaić, dr. Marko Frelih (Kustodiat za zbirke iz Afrike in Amerik, SEM) in mag. Ralf Čeplak Mencin (Kustodiat za zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije, SEM). Razstavo sta arhitekturno zasnovala in oblikovala Rok Kete in Melissa Cerić.

Pri razstavi je SEM sodeloval z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani, Prirodoslovnim muzejem Slovenije, Tehniškim muzejem Slovenije in Nemško nacionalno knjižnico znanosti in tehnologije iz Hannovra.

Fotografije, ki jih lahko uporabite pri najavah (vljudno prosimo za objave avtorjev fotografij pri uporabi) (zip, 30 MB)

Kontakt:
Tina Palaić, avtorica razstavnega projekta, SEM, E: tina.palaic@etno-muzej.si,
T: 01 / 300 87 90
Služba za komuniciranje SEM, E: etnomuz@etno-muzej.si, T: 01 / 3008 700