Sporočilo za javnost
Ljubljana, 26. junij 2009

Novi razstavi iz Finske v Slovenskem etnografskem muzeju – od 1. julija 2009 Marimekko -- zgodba o finskih tekstilijah, o modi in fotografska pripoved Trije pogledi na Sever

Po junijskem odprtju italijanske gostujoče razstave Fotografija 20. stoletja v Furlaniji in Julijski krajini, pred počitniškim časom, Slovenski etnografski muzej odpira vrata še dvema potujočima razstavama, tokrat iz Finske.

Razstavi Marimekko in Trije pogledi na Sever sta plod med muzejskega evropskega sodelovanja in sta vpeti v strategijo, poslanstvo SEM predstavljanja drugih kultur in dediščine.
V sredo, 1. julija ob 19.00 bo razstavi odprla veleposlanica Finske v Sloveniji Nje. eksc. Brigitta C. Maria Stenius-Mladenov, ki je tudi dala pobudo za gostovanje razstave Marimekko pri nas.

MARIMEKKO, Muzej oblikovanja, Helsinki
Tekstilije, moda, arhitektura
"Razstava nudi ogled zgodovinskega razvoja podjetja, ki je v obdobju vsesplošnega povojnega pomanjkanja razširilo svojo ponudbo s proizvodnje tekstila na modno oblačilno industrijo, pa tudi na notranjo stanovanjsko opremo in arhitekturo. Od lokalne tovarne do mednarodno priznane blagovne znamke – to pač ne more biti drugega kot zgodba o uspehu." (mag. Janja Žagar, SEM, iz Vodnika po razstavi). Prikazuje torej več kot pol stoletja dolgo zgodovino Marimekka, osredotočena na delo nadarjenih oblikovalk, ki so oblikovale identiteto podjetja.

Marimekko je bil ustanovljen leta 1951 v Helsinkih na Finskem po zamisli karizmatične in vizionarske Armi Ratia. Ime podjetja – v dobesednem prevodu “Marijina obleka” – ima različne interpretacije; odraža mnogoterost asociacij in dvojnosti, ki označujejo estetiko Marimekka: nacionalno in mednarodno, tradicionalno in moderno, ruralno in urbano, naravno in tehnološko. Uvedba Marimekka v petdesetih letih je pomenila oblikovalsko senzacijo, ki se je razširila po svetu. Je eno prvih tekstilnih in modnih podjetij v povojnem obdobju in kasneje. Izrazito veliki tekstilni vzorci in nekonvencionalno krojena konfekcija so prinesli barvitost in neformalnost v siceršnje oblikovanje in svet mode. Marimekko je neločljivo povezan s Finsko, kar je podrobno načrtovala Armi Ratia. Izdelki so bili poimenovani s finskimi imeni, tekstilnim vzorcem so bili za zgled historični motivi, obleke pa so vsebovale prvine tradicionalnih finskih oblačil. V vsej zgodovini Marimekka so o njegovi ideologiji in estetiki odločale ženske z Armi Ratio na čelu, ki je zaposlila obetavne mlade oblikovalke in gojila atmosfero sproščene ustvarjalnosti. Med prvimi so Maija Isola, Annika Rimala, Vuokko Nurmesniemi, ki so ustvarile številne nove vzorce in preprosto krojene obleke za vsakodnevno rabo. Med 1961 in 1973 so prišle nove oblikovalke (Annika Rimala, Liisa Suvanto, itd. ), pojavila so se športna, unisex oblačila, prišli so tudi prvi moški japonski oblikovalci, ki so v program prinesli nove elemente japonske estetike. To novo dobo označujejo serije vzorcev, ki odražajo vplive tedanjih trendov sodobne umetnosti (pop art, op art…).

Šestdeseta leta na splošno predstavljajo v Marimekku čas novih oblikovalskih pobud. Podjetje je razširilo svoj program iz tkanin in mode na oblikovalski koncept za nov življenjski stil. V proizvodnjo so bili vključeni artikli stanovanjske opreme in arhitekture. Leta 1967 je Armi Ratia celo napovedala namero Marimekka, da oblikuje celo stanovanjsko vas z novo tovarno, projekt pa je bil opuščen. Po letu 1972 pa so se zgodile številne spremembe. Kljub izgradnji nove Marimekko tovarne (1974) v okolici Helsinkov, po smrti Armi Ratie (1979), njene voditeljice in gonilne sile in zaradi vse splošne krize tekstilne industrije, tovarna in z njo modni trend Marimekka doživita zaton, njeni lastniki se menjavajo. Ponovni razcvet se začne v 1994 s Kirsti Paakkanen, ki je tovarni oz. podjetju, ki še danes obstaja, ponovno vrnila sloves.

Fotografska razstava Trije pogledi na Sever, Muzejski center Vapriikki, Tampere

Razstava Trije pogledi na Sever pa predstavlja tri posebne odnose do Severa: antropologov, pohodnikov in romantikov. V svojih pogledih na Sever se razlikujejo po obravnavi njegovih prebivalcev in narave. Nekateri posnetki portretirajo prebivalce območja, drugi se bolj posvečajo neobljudeni pokrajini.

Predstavlja tri skupine posnetkov (59 fotografij) petih fotografov: Romantikov pogled na Sever: Samuli Paulaharju (1875−1944); Antropologov pogled na Sever: Erkki Ala-Könni (1911−1996);
Pogledi popotnikov na Sever: Raimo O. Kojo (r. 1939), Eero Rasi (r. 1951) in Hannu Sinisalo (r. 1952).

Večini likovnih umetnikov in fotografov je Sever pomenil deželo daleč od njihovega lastnega življenjskega
okolja – juga. Pomenil jim je ne samo zemljepisno območje, ampak tudi nekakšno stanje duha. Dojemanje Severa se je spreminjalo glede na to na kaj se je opazovalec / fotograf osredotočil.
Obstajajo pa tudi drugi načini gledanja na Sever skozi »južne« oči. Antropologovo dojemanje Severa je vpeto v predstavo o našem ugrofinskem izvoru. Za nomadska plemena Severa je veljalo, da predstavljajo zgodnjo stopnjo kulturnega razvoja, in znanstveniki so upali, da bodo z raziskovanjem teh plemen lahko osvetlili celoten potek našega etničnega razvoja.
Na Severu je Fince zanimal značaj Samijev. Po eni strani so jih dojemali kot del finstva, kot nomadske sledi svoje kulture, po drugi strani kot samostojno etnično manjšino. Antropologi so iskali predvsem posebne rasne lastnosti Samijev, etnologi pa dokaze o eksotični prvobitnosti; romantiki so hoteli ohraniti nomadska plemena, ki jih civilizacija ni pokvarila, medtem ko so pohodnike privlačile neskončne neobljudene pokrajine.
Sever je zelo širok pojem. Na Finskem se za nekatere začne na reki Iijoki pri mestu Oulu, za druge pa šele na območju Samijev med Sodankyläjem in Vuotsom. Nekateri zopet vztrajajo, da njegove meje tvori Arktični krog. S Severom povezujejo tudi Laponsko, vendar je kot pojem še manj zanesljiv, razen kadar se izrecno nanaša na laponsko pokrajino. Še bolj prostrana kot pokrajina Laponske je Laponska v treh nordijskih deželah, ki se na švedski in norveški strani razteza zelo daleč proti jugu. Z etničnega vidika se predstava o Severu najbolj naravno ujema z območjem Samijev na Laponskem.

Obe razstavi je pripravil Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z omenjenima finskima muzejema. Grafično podobo razstav in njuno postavitev je oblikovala Mojca Turk.

Na ogled bosta do 18. oktobra 2009.

Kontaktna oseba: Nina Zdravič Polič (kustos in koordinator razstav)
Slovenski etnografski muzej, T.: 01/ 3008 700, 041/342 801, nina.zdravic@rtno-muzej.si