Slovenski etnografski muzej

Datum objave 
19. februar 2007

Kitajsko novo leto v Slovenskem etnografskem muzeju ob razstavi Srečevanja s Kitajsko, 200 let slovenskih odkrivanj kitajske kul

 

Sporočilo za javnost

Slovenski etnografski muzej

Ljubljana, 19. februar 2007

 

 

Kitajsko novo leto v Slovenskem etnografskem muzeju ob razstavi Srečevanja s Kitajsko, 200 let slovenskih odkrivanj kitajske kulture

 

 

 

Slovenski etnografski muzej v sodelovanju s Slovensko - kitajskim društvom in Sinološkim društvom Yuan ob razstavi Srečevanja s Kitajsko v soboto, 24. februarja pripravlja praznovanje kitajskega novega leta.

 

Razstava Srečevanja s Kitajsko, 200 let slovenskih odkrivanj kitajske kulture, avtorja Ralfa Čeplaka Mencina razkriva bogastvo kitajskih zbirk, ki jih hrani SEM, in prvič doslej v takem obsegu razgrinja zgodbe njihovih zbiralcev. Dopolnjujejo jo dragoceni kitajski predmeti, izposojeni iz dvanajstih slovenskih ustanov. Razstava bo na ogled do 14. aprila 2007.

Kitajsko novo leto ali Praznik pomladi - Chūnjié, kot ga imenujejo Kitajci, se je letos začelo 18. februarja. Čeprav so v sodobni Kitajski že skoraj vsi vidiki življenja prilagojeni gregorijanskemu koledarju, ima pri tradicionalnih praznikih lunarni koledar še vedno glavno vlogo. 

Lunarno novo leto se začne z drugo prazno luno po zimskem solsticiju in zaključi s polno luno. Praznik pomladi je največji kitajski praznik, praznovanje le-tega pa traja polna dva tedna. Zaključi se 15. dne novega leta s Praznikom lampijonov - Yuánxiāojié .

Praznika pomladi ne praznujejo zgolj na Kitajskem in v kitajsko govorečih državah, temveč tudi v večini vzhodnoazijskih držav (Japonska, Koreja, Indonezija, Malezija, Vietnam, Nepal, Butan itd.) in v mnogih državah izven Azije, kjer živijo večje kitajske skupnosti.

Kitajci novo leto praznujejo v družinskem krogu. Praznik pomladi je tradicionalno pomemben družinski praznik. V sodobni Kitajski so nove le nepregledne množice ljudi, ki se okrog praznika iz bližnjih in daljnih krajev vračajo domov. V tem obdobju potuje na stotine milijonov Kitajcev (po grobih ocenah se bo letos v tem obdobju samo z vlakom peljalo okrog 150 milijonov ljudi). Fenomen je dobil svoj izraz, spomladansko potovanje - chūnyún.

Ko je vsa družina zbrana, se praznovanje lahko začne. To je čas druženja, obiskov, uživanja ob novoletnih jedeh in spoštovanja mnogih običajev. Na predvečer novega leta se družina zbere pri obilno obloženi mizi. Jedi so raznovrstne in mnoge nosijo simbolni pomen. Po tradiciji družina po večerji bdi dolgo v noč in skupaj obuja spomine na staro leto in se veseli novega. Ta običaj se imenuje pričakovanje novega leta - shōu suì.                                                

Prihaja leto ognjenega prašiča. Prašič je zadnji od dvanajstih živali, ki sestavljajo ciklus kitajskega horoskopa. Vsak horoskopski znak spremlja eden od petih elementov (voda, ogenj, zemlja, les, kovina). Tako se celotni cikel ponovi na vsakih 60 let.

Prašič je na Kitajskem visoko cenjena in pozitivno vrednotena žival. Povezujejo ga z blagostanjem in plodnostjo. Veliko mladih parov želi dobiti otroka v letu prašiča, saj to predstavlja pravi blagoslov. Tudi letos to ne bo izjema, porodnišnice pa so že pripravljene na povečan obisk.

 

Kontaktna oseba: Lea Kužnik, T: 01 300 87 54, lea.kuznik@etno-muzej.si

 

Sporočilo za javnost v Wordovi datoteki.