Sporočilo za javnost

Slovenski etnografski muzej

Ljubljana, 1. marec 2007

Odprtje nove gostujoče razstave v SEM

Slovenski etnografski muzej v sodelovanju s turškim veleposlaništvom v sredo, 7. marca 2007 ob 18.00 odpira svoja vrata gostujoči razstavi turškega umetnika marmoriranja Hikmeta Barutcugila - EBRU, Sanje o vodi.

Turški umetnik Hikmet Barutcugil je svetovno priznani mojster umetnosti marmoriranja – ebru, ki mu je uspelo prenesti postopke marmoriranja tudi na druga področja, od arhitekture do ljudske obrti. S prenosom številnih eksperimentalnih stvaritev na marmorirani papir je ustvaril edinstven stil, ki je postal znan kot »Barut Ebru«. Je avtor šestih knjig o marmoriranju in predavatelj na mnogih univerzah doma in v svetu. Njegova dela, za katera je dobil številna priznanja in nagrade, so danes razstavljena v mnogih muzejih, med drugim na stalni razstavi Britanskega muzeja. Živi in ustvarja v lastnem umetniškem središču Ebristanu, kjer vodi delavnice o marmoriranju in drugih tradicionalnih obrteh – o kaligrafiji, zlatenju (iluminaciji), miniaturnem slikanju in knjigoveštvu.

Ebru ali marmoriranje ali marmorirani papir je umetnost ustvarjanja vzorcev podobnih marmorju in njihov prenos na papir. Ko barva kaplja na vodno površino, se najprej oblikujejo krogi, ki se kmalu razprostrejo in postanejo podobni oblakom na nebu. Tako nastali vzorci se prenesejo na papir ali druge materiale, ki se nato uporabijo za različne namene.

Marmoriranje je tradicionalna turška in islamska umetnost, ki izhaja iz Srednje Azije. Nastala je v 15. stoletju. Na kratko jo lahko opišemo kot slikanje na vodni površini. Turška beseda ebru pomeni oblake in opisuje umetnikov notranji svet. Po svileni cesti je umetnost marmoriranja najprej prišla v Iran, kjer so ji rekli ebri, kar pomeni “oblak” ali “oblačno«. Imenovali so jo tudi abru ali »vodna površina«. Pozneje se je umetnost širila po Anatoliji in v turščini je dobila ime ebru. Ob koncu 16. stoletja so trgovci, diplomati in popotniki, ki so prihajali v Turčijo, to umetnost izvozili v Evropo, kjer so jo poznali kot »turški papir«. Nato je marmoriranje prešlo v široko uporabo v Italiji, Nemčiji, Franciji in Angliji.

Istočasno so marmorirani papir uporabljali tudi za okras kaligrafije, bodisi kot ozadje ali kot okrasno polnilo za prazni prostor na štirih vogalih lista. Ta praksa potrjuje, da so Turki marmoriranje imeli predvsem za umetniško delo. Zaradi tega so izdelke ebruja od nekdaj okvirjali in razstavljali kot slikarska dela. Ebru se je uporabljal tudi za okras platnic bogato vezanih knjig.

Umetnost marmoriranja je pozneje zasedla pomembno mesto v islamski umetnosti. Turki so islam prevzeli z veliko vnemo in prizadevali so si izražati lepoto božanskega v vseh vejah umetnosti. Stremeli so k mistični lepoti v arhitekturi, glasbi in uporabnih dekorativnih umetnostih. Iz teh nagibov so nastale umetniške delavnice in usposabljanje študentov za bodoče pomočnike in mojstre v uporabi tehnike marmoriranja.

Razstava bo na ogled do 1. aprila 2007.

Kontaktna oseba:

Nina Zdravič Polič, T: 01 300 87 00, GSM: 041 342 801, nina.zdravic@etno-muzej.si

Sporočilo za javnost v Wordovi datoteki.