Dnevi evropske kulturne dediščine septembra 2005 v luči neopredmetene / nesnovne dediščine tudi v Slovenskem etnografskem muzeju

Leto 2004 je ICOM, Mednarodni muzejski svet posvetil neopredmeteni kulturni dediščini skladno s Konvencijo o ohranjanju neopredmetene kulturne dediščine, sprejeto s strani UNESCO-a oktobra 2003. Neopredmetena / neotipljiva kulturna dediščina je bila tudi glavna tema Mednarodnega muzejskega dne maja 2004 in Generalne konference ICOM v Seoulu oktobra 2004, kjer je bila sprejeta posebna deklaracija o neopredmeteni dediščini, ki poziva države sveta k čim hitrejši ratifikaciji te konvencije.

V letu 2004 so se torej muzeji v luči UNESCO-ve Konvencije o ohranjanju neopredmetene dediščine spopadli z nalogo preobrazbe neopredmetene kulture v predmetno, oziroma so prispevali k odpravi in razumevanju neravnotežja med predmetnimi in neopredmetenimi kulturnimi dobrinami, ki so med seboj tesno povezane. Tako ene kot druge so proizvod človeške kulturne dediščine, ki jih je treba ohranjati.

Letošnja osrednja tema Dnevov evropske kulturne dediščine v Sloveniji (DEKD), ki jih pripravlja Zavod za varstvo kulturne dediščine RS (ZVKDS), je prav neotipljiva / neopredmetena kulturna dediščina, obravnavi katere se pridružuje s tremi prireditvami tudi Slovenski etnografski muzej, ki je že maja lani na to temo organiziral okroglo mizo o različnih načinih in ravneh, s katerimi in na katerih je neopredmetena dediščina obravnavana v etnologiji in folkloristiki. Razpravo je SEM pripravil v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU in z ICOM, Slovenskim odborom, posamezne prispevke pa smo objavili v Etnologu št. 14/2004.

Ob letošnjih Dnevih evropske kulturne dediščine se bodo v Slovenskem etnografskem muzeju tako odvijale naslednje prireditve, ki opozarjajo na pomen nesnovne ali neoprijemljive ali neopredmetene kulturne dediščine.

V četrtek, 29. september ob 17. uri bo v SEM na Metelkovi 2 v Ljubljani na to temo potekala že druga okrogla miza z naslovom Izziv poustvarjanja nesnovne dediščine v luči njenega varovanja, ki jo je zasnovalo Kulturno društvo Folk Slovenija na pobudo poustvarjalcev ljudske glasbe.  Z razpravo želi osvetliti pojem nesnovne dediščine – kaj vse k njej sodi, kdo jo prenaša, kako jo varovati –, predvsem pa spregovoriti o vzpostavljanju stika med še živečimi izviri starodavnega znanja in dediščine ter mladimi generacijami. Vabljeni gosti so dr. Marko Terseglav z Glasbenonarodopisnega inštituta, ki bo okroglo mizo tudi vodil, Zofija Klemen - Krek, direktorica Urada slovenske nacionalne komisije za UNESCO, Zvezda Koželj z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Jasna Vidakovič z uredništva za ljudsko glasbo na Radiu Slovenija, Dario Marušič, etnomuzikolog, glasbenik  in poustvarjalec, ter mag. Igor Cvetko, muzikolog iz Slovenskega etnografskega muzeja. Člani društva Folk Slovenija pa bodo pripravili kratko predstavitev poustvarjalnosti sodobne slovenske ljudske glasbe: Tolovaj Mataj, Marino Kranjac, Ljoba Jenče, Volk Folk.

Dan pred tem, v sredo, 28. septembra, se bodo odvijale v SEM še prireditve:

Ob 11. uri: Predstavitev knjige dr. Irene Rožman Peč se je podrla, Kultura rojstva na slovenskem podeželju v 20. stoletju, ki razkriva vpetost v življenjski ritem z vsemi šegami, verovanji, moralnimi normami, znanjem o zdravju.

Ob 12. uri:  Predavanje Vlaste Mlakar: Znanje o rastlinskem svetu, s predstavitvijo  etnobotaničnega  izročila na Slovenskem in nastanka etnobotaničnega vrta v parku pred Slovenskim etnografskim muzejem, ki je muzejski vrt zeliščnih, čarovnih in okrasnih rastlin z najpogostejšimi  in najpomembnejšimi  rastlinami.

Ob 17. uri bo odprtje oz. posvetitev etnobotaničnega vrta SEM s čajanko.24 25 26 27 1

UNESCO-va Konvencija o varstvu neopredmetene dediščine

Na svoji 32. Generalni konferenci oktobra 2003 je UNESCO sprejel Konvencijo o varstvu neopredmetene kulturne dediščine, ki je bila oblikovana kot dodatek k Konvenciji za zaščito naravne in kulturne dediščine (Konvencija o svetovni dediščini), ki jo je sprejela generalna konferenca UNESCA leta 1972, in ki je neprecenljive vrednosti za človeštvo.

Konvencija o varstvu neopredmetene kulturne dediščine vsebuje naslednjo delovno definicijo neopredmetene kulturne dediščine: "Prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine - kot tudi inštrumenti, predmeti, artefakti in z njimi povezani kulturni prostori - ki jih skupnosti, skupine, v nekaterih primerih posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine.

To neopredmeteno kulturno dediščino, ki se prenaša iz generacije na generacijo, stalno poustvarjajo skupnosti in skupine in se s tem odzivajo na svoje okolje skozi interakcijo z naravo in svojo zgodovino, kar jim daje občutek identitete in kontinuitete in vzpodbuja spoštovanje do kulturne raznolikosti in človeškega ustvarjanja." (Julij 2003)

Konvencija UNESCO je normativen in zavezujoč pravni inštrument ob že obstoječih inštrumentih na področju neopredmetene dediščine, ki se ukvarjajo z intelektualno lastnino v zvezi z uporabo ekoloških in okoljskih virov.

Izrazna področja, ki jih pokriva Konvencija, vključujejo jezike, ustno književnost (mite, pesmi, igre, genealogije), scenske umetnosti in telesne tehnike (vključno z rituali, športom, pantomimo), znanja in veščine (v zvezi z naravo in vesoljem, učenjem, zdravilstvom in kulinaričnimi tehnikami, tradicionalnimi umetnimi obrtmi, proizvodnimi tehnikami), ter narativne oblike v vsej njihovi raznovrstnosti. Na vseh teh področjih je ustvarjalno dejanje utelešeno v  veščinah in znanjih in ne v kakem konkretnem predmetu.

Razen tega Konvencija obravnava tudi naslednja odprta vprašanja v zvezi z neopredmeteno kulturno dediščino: odnos med opredmeteno in neopredmeteno kulturno dediščino; odnos med živo in čezmejno neopredmeteno kulturno dediščino; ukrepe za zaščito neopredmetene kulturne dediščine; potrebo za usklajeno koordinacijo na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni, da bi to dosegli.

Programi, ki se nanašajo na Konvencijo, vključujejo mednarodno Deklaracijo, ki opredeljuje "mojstrovine ustne in neopredmetene kulturne dediščine", kompilacijo seznama neopredmetene kulturne dediščine človeštva ter seznam neopredmetene kulturne dediščine človeštva, ki jo je potrebno ohraniti in varovati. Neopredmeteno kulturno dediščino danes ogrožajo kulturna standardizacija kot posledica globalizacije, turizma, migracije, degradacije okolja, industrializacije, izseljevanje s podeželja in oboroženi konflikti.

Neopredmetena kulturna dediščina je živo tkivo, ki tvori zgodovino, je izvor identitete, ustvarjalnosti in kulturne raznolikosti. Medtem, ko je opredmetena kulturna dediščina namenjena preživetju še dolgo po smrti osebe, ki jo je ustvarila oziroma naročila, je usoda neopredmetene kulturne dediščine veliko tesneje povezana z njenimi ustvarjalci, ker se prenaša z ustnim izročilom. Zaradi teh razlogov je potrebno izdelati posebne ukrepe za zaščito te dediščine, ki jih definira ta Konvencija.

(Povzeto iz ICOM News 2003, no. 4)

 Sporočilo za javnost v Wordovi datoteki.