Večmedijska razstava v okviru Festivala stripa Tinta

Stripburger in Slovenski etnografski muzej (SEM) odpirata v sredo, 5. oktobra 2022, ob 19.00, večmedijsko razstavo ATAK: Fan art. Kako biti detektiv? Razstava je del programa mednarodnega festivala stripa Tinta 2022 in bo na ogled do 20. novembra 2022 v SEM.

Razstava vsestranskega berlinskega vizualnega umetnika ATAKa je posvečena stripovskima likoma, ki sta imela pomembno vlogo pri njegovi umetniški usmeritvi: to sta Dick Tracy ameriškega avtorja Chesterja Goulda in Tintin belgijskega stripovskega klasika Hergéja. Razstava je eklektičen zvarek avtorskih del, arhivskega gradiva ter t. i. fan art umetnij, ki so pestra zbirka anonimnih del oboževalcev Tintina in Dicka Tracyja, ki jih je Atak pridobil z različnih koncev sveta. Na ogled bo večje število ATAKovih predelav stripovskih zgodb in naslovnic publikacij in tudi originali Chesterja Goulda iz ATAKove osebne zbirke.

Večmedijsko razstavo zaznamujeta najrazličnejše gradivo, ki so ga ustvarili ljubitelji, in arhivsko gradivo, ki z neobremenjenimi interpretacijami oživljata prigode dveh stripovskih junakov, detektivov. Slednja tako zaživita povsem svoje življenje zunaj izvornega konteksta; projekt izpostavlja vprašanje, kaj je umetnost in kakšna sta njena vrednost in pomen za najširšo publiko. S samosvojimi reinterpretacijami oziroma ATAKovo apropriacijo stripovskih legend ponuja razstava novo branje klasikov in omogoča sveže podoživljanje dogodivščin znamenitih junakov. Projekt, ki mu je avtor posvetil več kot desetletje svojega ustvarjanja in ki ga z novimi kosi še vedno po malem dopolnjuje, posredno obravnava tudi fenomen zbirateljstva in vprašanje identifikacije s fenomeni popularne kulture.

Avtor bo dan po odprtju, v četrtek, 6. oktobra ob 18.00, tudi vodil po razstavi.
Razstavo spremlja časopis z besedili Matjaža Brulca, Alexandra Brauna in dr. Bojane Rogelj Škafar.

ATAK (Hans-Georg Barber, 1967) je vizualni umetnik, ilustrator in grafik, ki živi in ustvarja v Berlinu, kjer je dokončal študij na Visoki šoli za umetnost. Leta 1989 je soustanovil avantgardno stripovsko skupino in revijo Renate ter v 90. letih objavil več samostojnih stripovskih izdaj. Danes je dejaven predvsem na področju ilustracije. Svoja dela objavlja v različnih publikacijah doma in v tujini, ustvaril pa je tudi več unikatnih avtorskih slikanic. Od samih začetkov svoje ustvarjalne poti igrivo prehaja meje med različnimi mediji, ob tem pa strastno raziskuje in zbira najrazličnejše gradivo, ki sega od stripovskih originalov do fan arta in ljudske umetnosti.

Dr. Bojana Rogelj Škafar, kustosinja SEM, je ob razstavi zapisala:

»ATAK v svoj ilustratorski imaginarij ne vključuje zgolj junakov iz zakladnice nemških pravljic ali mednarodne popularne kulture, temveč sega dlje v nemško likovno tvornost, kakršni so bili Bilderbogen. To so bili enostransko potiskani grafični listki z ročno koloriranimi slikami in besedili kot oblika izjemno razširjene množične likovne kulture v 18. in 19. stoletju, ki jih smatramo za praobliko stripa. Njihovi predhodniki so bili enostransko tiskani lesorezni listki in ilustrirani letaki iz 15. in 16. stoletja. Njihova motivika se je razširila po vsej Evropi in svoje mesto so v 19. stoletju našli tudi v slovenskem prostoru na poslikanih panjskih končnicah. To velja zlasti za vojaške motive in motiv narobe sveta, ki ga na končnicah predstavljajo motivi Živali nesejo lovca h pogrebu, Medved strelja lovca in Lisica brije lovca. Narobe svet je ena najpopularnejših ATAKovih ilustriranih knjig za otroke.
Imanentni del ATAKovega umetniškega procesa je zbirateljski proces. Med motivi njegovih slik in ilustracij se često znajdejo zbirateljski predmeti, ki ga obkrožajo v studiu, med njimi tudi figurice ameriškega detektiva Dicka Tracya in Tintina, junaka 23 zgodb, ki pripovedujejo o njegovih detektivskih podvigih na različnih koncih sveta. Dogodivščine obeh detektivov so v 20. stoletju dosegle globalno popularnost, ki med mladimi ne pojenja. Je pa način prikazovanja Tintinovih srečevanj z drugimi in drugačnimi zaradi mestoma kolonialne konotacije in iz rasizma izvirajočih stereotipov – primer za to je zgodba Tintin v Kongu - predmet kritike in zahtev po umiku stripov iz prodaje. Nanje v tej luči lahko gledamo kot na dokumente časa, v katerem so nastali, ki jih je z današnje prespektive potrebno ustrezno komentirati. Na ta način so lahko sredstvo za kritičen razmislek o pogledih na druge kulture.«

SPREMLJEVALNI PROGRAM

Četrtek, 6. oktober, ob 18.00: JAVNO VODSTVO Z AVTORJEM RAZSTAVE
Vabljeni na avtorjevo vodstvo po razstavi, na katerem boste lahko izvedeli podrobnosti o njegovem ustvarjanju in razstavi.

Sobota, 22. oktober, 11.00–14.00: STRIPOVSKI JUNAKI, stripovska delavnica (9+)
mentorja: David Krančan & Andrej Štular
Stripovska delavnica za otroke (9+) in odrasle, posvečena najrazličnejšim superjunakom. Udeleženci bodo spoznali značilnosti stripovskih junakov in kreativne izzive, ki se odpirajo z njihovim upodabljanjem oziroma z razvojem zgodbe.
Število mest je omejeno, prijave obvezne, delo poteka na individualni ravni.
Prijave in informacije: core@mail.ljudmila.org /031 401 556 (Katerina)

PROST VSTOP ZA FESTIVALSKE OBISKOVALCE
V času festivala Tinta (5.–9. 10. 2022) imajo obiskovalci s Strip Core programsko zloženko ali knjižico festivala brezplačno vstopnino na razstavo.

KONTAKT
Katerina Mirovič, Stripburger / Forum Ljubljana, E: core@mail.ljudmila.org, T: 031 401 556
Bojana Rogelj Škafar, kustodinja SEM, E: bojana.rogelj@etno-muzej.si, T: 01 300 87 32
Služba za komuniciranje SEM, E: etnomuz@etno-muzej.si, T: 01 3008 700

KOLOFON
Produkcija: Stripburger / Forum Ljubljana in Slovenski etnografski muzej, zanj Natalija Polenec, direktorica
Kustosinja: dr. Bojana Rogelj Škafar
Koordinacija: mag. Maja Kostric Grubišić
Komuniciranje: mag. Maja Kostric Grubišić, Maja Kocjan, mag. Irena Plešivčnik