Slovenski etnografski muzej

Škoromatija

Škoromatija

Škoromátija je pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju v vaseh: Gradišče, Ritomeče, Obrov, Javorje, Male Loče, Hrušica, Podgrad, Podbeže in Račice.

Priprave na škoromatijo se začnejo že na štefanovo (tega se držijo le še v Hrušici in Podgradu), ko se fantje in možje zberejo, si razdelijo vloge in se dogovorijo o poteku škoromatije. Glavni dogodek je poberija po domači vasi, ki jo večina skupin škoromatov opravi na pustno soboto (v Podgradu teden dni prej). Sredi vasi se takrat z vseh koncev počasi zbirajo fantje in možje, oblečeni v maske škoromatov, nato pa krenejo na obhod po vasi. Po vaški povorki se poberina in škoromat z zvonci ločijo od glavnine in začnejo od hiše do hiše pobirati darove. V hišo vstopijo odkriti, da domačini vedo, kdo je prišel k njim, vprašajo, če imajo kaj za škoromate, se nato za darove zahvalijo, zaželijo vse dobro v letu, ki prihaja, in se poslovijo. Glavnina ta čas hodi po vasi in uganja norčije, ustavljajo se pred hišami, veseljačijo, plešejo z domačinkami, pijejo in jedo, kar jim domačini pripravijo. Na pepelnično sredo pa pospremijo pusta na konec vasi, kjer ga zažgejo (pokop pusta). V pustnem času nastopajo na pustnih sprevodih in karnevalih.

Med osrednje pustne like škoromatije sodi kleščar (škópit), ki predstavlja masko četnega ali nočnega stražarja. Oblečen je v črno ogrinjalo, po obrazu je namazan s sajami. Na glavi nosi širok klobuk. V roki drži lesene klešče, kamor lovi dekleta, ženske in otroke, da jih škoromat lahko namaže (oliše) s sajami po obrazu. Med najpomembnejše like sodijo škoromati z zvonci (z zgonci), ki nosijo visoke pisane kape iz papirnatih rož in trakov, okoli pasu imajo zvonce. Po kapah se med seboj ločijo od škoromatov iz drugih vasi. Pomembno vlogo ima poberin, edini praznično oblečen, ki obišče vsako hišo v vasi z nalogo pobiranja darov. Med škoromate z odstopanji od vasi do vasi sodijo tudi cunder, pepeljuhar, cigan in ciganka, ženin in nevesta, turek, medved z gospodarjem, ta debel, ta zeleni (iz brinja, smreke, resja ali mahu), muzikantje, žandar, zdravnik, kaminar, …Hrušiški škoromati so edini z obraznimi maskami (razen poberina), druge pustne skupine se le orišejo po obrazu. Pustne oprave si ob pomoči mater in punc naredijo fantje sami.

Prva omemba, na podlagi katere škoromati utemeljujejo svoje izročilo, so arhivski zapisi iz Čedada in Vidma v Furlaniji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor besede scaramatte, sgaravatte naj bi po Kuretu izhajal iz nemške besede Scharwächter, ki pomeni 'četni stražar'. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja (škópita), skupno ime škoromati pa se je ohranilo za brkinske šeme. Prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji je iz leta 1952.

Škoromatija v Registru nesnovne kulturne dediščine

Film

ŠkoromatijaŠkoromatijaŠkoromatijaŠkoromatija