Spominski predmeti niso le dokaz preživetega; imajo namreč moč, da spet prikličejo občutja blaženosti, a tudi bolečine, ki jih je življenje prineslo s seboj …

Tako je v malce zaprašeni poročni šopek iz Mengša ujet radosten spomin na srečni dan, ki se ga velja spominjati celo življenje. Šopek je pomenil za naslednjo generacijo spomin na starše, ki jih ni več. Pretresljiva je zgodba o veliki ljubezni in načrtovani poroki mlade Goričanke, ki bi se morala leta 1914 poročiti na Dunaj. A zgodila se je vojna in z njo smrt mladega vojaka. Družinski spomin na dekle, ki ni moglo preboleti izgubljene ljubezni in ostalo neporočeno do svoje smrti, se je ohranjal v nedotaknjeni bali, poročni obleki in prstanih. Predmeti niso preživeli le dekleta, ampak tudi večino članov njene družine… Podatki o fotografiji:

• Poročni šopek s spominskim trakom, spomin na poročni dan, kasneje spomin na mamo (V spomin in 6.9.1909) / Mengeš / 1909.
• Poročna prstana, spomin na tragično družinsko zgodbo o ljubezni in poroki, ki je zaradi vojne ni bilo / Gorica, Dunaj / 1914.

Dr. Janja Žagar