Ročnadela.org
Ideja o spletnem arhivu oziroma razstavi ročnih del slovenskih izseljencev se je pojavila kot rezultat raziskave in skupnega interesa Slovenskega etnografskega muzeja in Inštituta za slovenske študije v Avstraliji (Institute for Slovenian Studies of Victoria).
Obiščite spletno razstavo Ročnadela.org
Na ogled je zbirka sodobnih ročnih del. Izbor izdelkov je zelo pester: umetne cvetlice, idrijske klekljane čipke, kvačkani izdelki, okrasni predmeti, vezeni prti, voščilnice, mozaiki, krpanke, keramika, tapiserije in struženi predmeti.
Razstavljeni predmeti razkrivajo individualne pristope in zanimanja. Nekateri temeljijo na tradicionalnih slovenskih vzorcih, drugi kažejo nove načine izražanja v ročnih delih. Našo pozornost pritegne identiteta ustvarjalca / ustvarjalke in njegov / njen odnos do okolja, v katerem sedaj biva. Nekateri izdelki pritegnejo pogled in nas navdušujejo zaradi lepote podrobnosti in tenkočutnosti izdelave. Ročni izdelki so plod ustvarjalnosti posameznikov, ki jih navdihuje različno avstralsko okolje. Tako lahko spremljamo kontinuiteto in spremembe znotraj živega kulturnega izročila prejšnjih rodov in izraznost bogate slovenske kulturne dediščine.
Razstava je zato povezana z vprašanjem zgodovinske razsežnosti ročnih del in oblikovanja; povezava s preteklostjo se ohranja v tradicionalnih stilih in tehnikah. Pestrost ročnih del je doživetje, ki nas obogati in nam izostri občutek za čas in prostor. Razstava kot celota nas usmerja na razmišljanje o naravi in svojskosti ročnih del v dobi novih tehnologij in serijske proizvodnje. Tovrstna razstava prispeva k vizualnemu zapisu kulturne dediščine in implicitno kaže na dragocenost različnih kultur in izražanja različnih kulturnih dejavnosti, kjerkoli so žive.
Pomembno je, da to izročilo, ki so ga gojile predvsem slovenske ženske, približamo široki javnosti. Ročna dela so bila pomembna v vseh slovenskih skupnostih. Predstavljajo intimno razmerje med ročnimi deli moških in žensk in njihovo slovensko kulturno dediščino, ohranjeno iz roda v rod. V slovenskih skupnostih v diaspori so ročna dela pomembna sestavina njihove slovenskosti.
Ženske in moški so naprej izdelali predmete kot darila za sorodnike in prijatelje; delali so jih ob večerih po težkem delovniku ali na vlaku na poti na delo ali domov. Pozneje so svoje izdelke razstavljali na organiziranih družabnih srečanjih slovenskih društev in na multikulturnih festivalih. Zanimanje zanje je bilo tako veliko, da so izdelovalci organizirali delavnice o tradicionalnih spretnostih, zlasti o klekljanju idrijskih čipk.