Eksperimentalna razstava Afrika in Slovenija. Preplet ljudi in predmetov, ki je nastala v okviru evropskega projekta SWICH, se je osredotočala na obdobje gibanja neuvrščenih in je bila konceptualno zastavljena tako, da smo na eni strani spoznavali zgodbe slovenskih zbiralcev afriških zbirk, ki jih hrani muzej, in na drugi strani zgodbe slovenskih Afričanov, ki so v Slovenijo prišli kot štipendisti in po končanem študiju tu tudi ostali.

Na razstavi je sodelovalo pet slovenskih Afričanov. Skozi pogovore spoznali njihove poglede na primarno povezavo z domovino, prve stike z Jugoslavijo, izobraževanje, organizacije Afričanov v Jugoslaviji in Sloveniji, poklicno udejstvovanje, identiteto, kulturno izmenjavo in sedanje povezave z domovino. Vsak je izbral nekaj osebnih predmetov, ki predstavljajo njihovo dediščino, opredmetenje njihovega spomina in so tako ali drugače temelj njihovih identitet. Osebne predmete predstavljajo slovenski Afričani sami preko posnetih pripovedi.

Eden od slovenskih Afričanov, sodelujočih pri razstavi, je Robert Yebuah, ki je bil rojen v Gani, preden se je osamosvojila od britanske nadvlade. Bil je prvi sin v družini. Oče mu je dal ime Abraham, kot moški prvorojenec pa je dobil še ime Nortey. Ob birmi si je lahko sam izbral ime in tako je postal Robert Abraham Nortey. V Gani otroka poimenujejo tudi glede na dan v tednu, na katerega se je rodil. Rodil se je v nedeljo, zato je dobil ime Kwasi. Ko je opravil maturo na tehnični gimnaziji, je bil star 19 let. Kljub temu, da je že imel štipendijo za študij, se je po vzoru prijateljev s poklicnimi šolami, ki so že delali, zaposlil v laboratoriju jeklarne v mestu Tema blizu Akre. Čez nekaj let se je odločil, da bo študiral arhitekturo. Ker je hotel v tujino, je lahko izbiral le med tistimi študiji, ki jih v Gani ni bilo. Izbral je metalurgijo in na ambasadi so mu določili študij montanistike na fakulteti v Ljubljani, kamor je prišel leta 1965. V Ljubljani je sicer želel vpisati arhitekturo, a je Gana zahtevala, da se študentje vpišejo na študije, na katere so bili poslani, zato se je moral vpisati na metalurgijo. Že v študentskih časih je bil aktiven kot pevec, pel je v ansamblu Unioni, v Zvezi afriških študentov pa se ni želel udejstvovati. Če bi se Zvezi pridružil, bi to razumel kot ločevanje od širše družbe in zapiranje v svojo skupino. To je bilo zanj nesprejemljivo, zato je poiskal druge možnosti. Med drugim je bil dejaven v več slovenskih pevskih zborih. Ko je zaključil študij metalurgije, se je zaradi pogodbe z Gano, ki je opredeljevala njegovo vrnitev domov in delo na ustreznem področju za najmanj pet let, skupaj z družino preselil v Akro. Tam se je zaposlil v Svetu za znanstvene in industrijske raziskave na Inštitutu za industrijsko raziskovanje, kjer so mu takoj dali dva projekta. Ker se je zataknilo pri njuni izvedbi, se je odločil, da se vrnejo v Slovenijo. Zaposlil se je v IMV-ju in nato v Revozu, kjer je delal sedemindvajset let, nato pa je bil enajst let vodja laboratorija in predavatelj za študente ob delu v Šolskem centru v Novem mestu.

Vabljeni k ogledu pripovedi Roberta Yebuaha o njegovih izbranih osebnih predmetih.

Tekst se nahaja v publikaciji z enakim naslovom "Afrika in Slovenija. Preplet ljudi in predmetov".