Gostujoča fotografska razstava predstavlja bogato pionirsko zgodovino ZDA skozi fotografske zbirke Državnega zgodovinskega društva v Nebraski in Državne univerze Južne Dakote, utrinke le nekaterih mož in žena od mnogih tisočev, ki so za vekomaj spremenili lice tega skrajnega roba ozemlja na zahodu ZDA.

Razstava sodi v SEMov pomladni dialog s kulturami v letu 2010, in v okvir prireditev Ameriški dnevi 2010, ki jih v Sloveniji že četrtič organizira Veleposlaništvo Združenih držav Amerike.

Kaj je American Frontier?

American Frontier je ime za skrajni rob poseljenega ozemlja na zahodu ZDA, ki ima močan romantični pridih, in ki je nekoč označevalo Veliko ameriško pustinjo - sušna, negozdnata območja Velikih planjav, ki se raztezajo po zveznih državah Montana, Severna in Južna Dakota, Kansas, Nebraska, Oklahoma in na vzhodu Kolorada. Z namenom naseliti ta območja je Ameriški kongres leta 1862 sprejel Zakon o zemlji priseljencev (Homestead Act). Zakon je dovoljeval, da je vsak priseljenec lahko na tem območju dobil 160 juter geodetsko izmerjene državne zemlje. Za ljudi, ki so se tja preselili sami ali z družino, se je uveljavilo ime homesteaders (gospodarji domačij). S tem zakonom so mnogi Američani, ki nikoli prej niso posedovali zemlje, dobili možnost, da ustvarjajo novo življenje zase in za svojo družino. Priseljenci so si obetali novih priložnosti, novega začetka in finančnih koristi. Z zakonom so dobili več kot 270 milijonov juter zemlje, kar je prispevalo tudi h kulturni, socialni in gospodarski razvitosti Združenih držav, kakršne so danes.

Gospodarica na svoji zemlji, Severna Dakota, ZDA

Na začetku 20. stoletja so se poleg moških tudi mnoge ženske odzvale na obete novega začetka in se podale na pot proti ravninam Severne Dakote. Te pogumne ženske, ki so jim rekli homesteaders (priseljenke, ki so dobile zemljo od države), so izhajale iz različnih kultur in okolij. Med njimi so bile Yankees (iz Nove Anglije in severnih zveznih držav), Skandinavke, Nemke, črnke, Židinje in Arabke, kar je le majhen izsek izredno pestre sestave priseljenk. Bile so mlade in stare - nekatere skoraj še najstnice, druge stare čez 60 let - a vse so se pogumno lotile novega življenja na goli zemlji in odprtih ravninah. Nekatere so vse svoje življenje ostale na tej zemlji, druge so zemljo uporabile kot jamstvo za finančne posle ali v izobraževalne namene.

H. Elaine Lindgren, sociologinja in avtorica knjige Land in Her Own Name, naslov, ki ga nosi tudi zbirka fotografij na razstavi, je po vsej državi raziskovala zemljiške knjige in tako zbrala veliko podatkov o teh izrednih ženskah ne samo iz njihovih dnevnikov, pisem in fotografij, ampak tudi v pogovorih z mnogimi ženskami, ki so pripovedovale svoje zgodbe in posredovale življenjske zkušnje iz življenja na American Frontier.

Tu ni najemnikov, Nebraska State Historical Society, ZDA

Na prelomu 20. stoletja je na tisoče ljudi zapustilo domače okolje in se podalo na pot proti ravninam Nebraske, kjer so jih čakala nova ozemlja, polna negotovosti, vsakodnevnega boja in težaškega dela. Kljub vsem težavam, s katerimi so se soočali, je boj za preživetje zbliževal te pionirje, da so z izjemno vztrajnostjo uspeli za svoje družine ustvariti spodobno življenje in pogosto bili tudi zelo uspešni. Na fotografijah so Mattie Oblinger, njen mož Uriah in njuna hči Ella, njihov dom, kmetija in življenje.

Zgibanka

Razstava je na ogled ob Ameriških dnevih 2010 v Sloveniji, ob praznovanju ameriške kulture in zgodovine (12. - 24. april). V Slovenskem etnografskem muzeju gostuje na pobudo in s podporo Veleposlaništva Združenih držav Amerike v Sloveniji.
http://www.slovenia.usembassy.gov
http://slovenia.usembassy.gov/ev_2010.html