Slovenski etnografski muzej

Od 
8. februar 2006
Do 
31. marec 2006

Sekira v medu - stripi po motivih poslikanih panjskih končnic

8. februar - 31. marec 2006

Projekt revije Stripburger, Slovenskega etnografskega muzeja, italijanskega združenja Viva Comixa in stripovske knjižnice Serieteket pri kateri sodeluje 11 avtorjev.

Poslikane panjske končnice, oljne sličice na sprednji strani čebeljih panjev, so oblika avtentične slovenske ljudske umetnosti. Pojavile so se v drugi polovici 18. stoletja, najbolj plodno pa je bilo obdobje med 1820. in 1880. letom. Njihov nastanek in uporaba sta vezana na vpon razvoja čebelarstva, bile pa so tudi statusni simbol. V začetku 20. stoletja je poslikavanje panjskih končnic zaradi socialno-ekonomskih sprememb zamrlo.

Poslikane panjske končnice, ki so jih večinoma ustvarjali polkvalificirani slikarji in kmetje, so se razvile v posebno umetniško zvrst s specifičnimi motivi, simboliko, načinom pripovedovanja in likovnim stilom. Ohranilo se je več kot 600 različnih motivov, ki jih hranita Slovenski etnografski muzej v Ljubljani in Čebelarski muzej iz Radovljice. Motivi so odraz takratnega kmečkega okusa, razmišljanja in vedenja, hkrati pa pahljača ustvarjalnosti, satire, čustvovanja in miselnosti.

Mednarodni projekt Sekira v medu - stripi po motivih poslikanih panjskih končnic je spodbudil francoski ustvarjalec in založnik Pakito Bolino, ustanovitelj avtorske skupine Le Dernier Cri iz Marseilla, ki se je s poslikanimi panjskimi končnicami srečal ob razstavi v Ljubljani leta 2000. Pestra motivika in tematika končnic ter svojevrstna revitalizacija ljudske umetnosti v sodobnem stripovskem mediju so spodbudile tako uredništvo Stripburgerja kot sodelujoče avtorje k realizaciji projekta.

Pri projektu, ki ga uredništvo revije Stripburger pripravlja v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem (SEM), italijanskim združenjem Viva Comix in stripovsko knjižnico Serieteket iz Stockholma, sodeluje 11 avtorjev. Devet avtorjev: Anke Feuchtenberger (Nemčija), Jakob Klemenčič (Slovenija), Koco (Slovenija), Milorad Krstić (Madžarska), Matthias Lehmann (Francija), Rutu Modan (Izrael), Vladan Nikolić (Srbija in Črna gora), Marcel Ruijters (Nizozemska) in Danijel Žeželj (Hrvaška/ZDA), je izbralo vsak svoj motiv iz zakladnice poslikanih panjskih končnic in ustvarilo stripovsko zgodbo. Devet stripovskih knjižic s 24 do 48 stranmi, zaprtih v škatlo, sestavlja zbirko Honey Talks - Comics Inspired by Painted Beehive Panels.

Izbrani motivi: Lovčev pogreb, Petelina peljeta medveda, Pegam in Lambergar, Lisica lovca brije, Kozel žre in serje krojača, Srce Jezusovo in srce Marijino, Ženski dvoboj na petelinih, Ženska vzame čebelni panj, Vlak, Adam in Eva v raju: kača nagovarja Evo, naj užije sad drevesa spoznanja, poudarjajo pestrost tematike, stripovske zgodbe pa kažejo tako vsebinsko kot likovno in tehnično zelo različne avtorske pristope. Medtem ko prinaša zgodba izrealske avtorice Rutu Modan temelječa na motivu Lisica lovca brije ‘pravoverno’ interpretacijo v vizualnem duhu panjskih končnic, prikaže zgodba Milorada Krstića o Pegamu in Lambergarju sodobni krimič v filmskem duhu, Matthiasa Lehmanna pa motiv Petelina peljeta medveda spodbudi, da izpove avtobiografsko pripoved v scratchboard tehniki. Marcel Ruijters z izbiro motiva Adam in Eva v raju: kača nagovarja Evo nadaljuje svojo sago o religijah, Vladan Nikolić pa je svojo stilizirano risbo tokrat približal vzdušju Divjega zahoda. Koketiranje Danijela Žežlja s tradicionalno ljudsko umetnostjo tudi tokrat rezultira urbano poezijo, Koco pa nadaljuje s svojim razmišljanjem o dnu človeške eksistence. Likovnosti panjskih končnic se poleg Rutu Modan izmed sodelujočih najbolj približa Anke Feuchtenberger, medtem ko Jakob Klemenčič dejansko panjsko končnico postavi v nov fiktivni kontekst. Pakito Bolino (Francija) bo oblikoval in natiskal motive za naslovnico posebne luksuzno izvedene zbirke v lesenih škatlicah z omejeno naklado.

Projekt poleg zbirke knjižic prinaša tudi razstavo Sekira v medu - stripi po motivih panjskih končnic oz. Dipped in Honey - Comics Inspired by Painted Beehive Panels, ki bo najprej na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju, letos pa bodo sledila še gostovanja v stockholmski Serieteket (junij - avgust, Kulturhuset), Visionario (december, Videm, org. Vivacomix) in na mednarodnih stripovskih festivalih GRRR! (Pančevo, Srbija in Črna gora) ter 9th World (Kijev, Ukrajina). Razstavo, ki bo vsebovala originalna stripovska dela in replike izbranih motivov, bodo zaokrožili Matej Lavrenčič (Slovenija) s kratkim animiranim filmom ter Andrej Štular in Petra Stare (Slovenija) z miniskulpturami.

Ob odprtju razstave, 8. feb. 2006, bodo od tujih avtorjev prisotni Matthias Lehmann, Pakito Bolino in Marcel Ruijters.

9. feb. 2006 bo v prostorih SEM potekal pogovor na temo Ohranjanje starega skozi novo. Na pogovoru bodo sodelovali: Bojana Rogelj Škafar (direktorica SEM), Rajko Muršič (predstojnik Oddelka za entologijo in kulturno antropologijo, FF), Jelena Horvat (v. d. ravnateljice Osnovne šole Antona Janše v Radovljici), Tadeja Rozman (profesorica likovne pedagogike na OŠ Antona Janše), Matthias Lehmann, Pakito Bolino in Marcel Ruijters.

Del programa v Ljubljani bo tudi tridnevna delavnica scratchboard tehnike oz. praskanke, ki jo bodo vodili gostujoči avtorji. Program delavnice: predstavitev tehnike, kratka zgodovina in prvi koraki, izdelava panjske končnice, izdelava stripa. Delavnica bo potekala od 10. do 12. februarja v prostorih SEM. Namenjena je ustvarjalcem nad 16 let z izkušnjami na stripovskem področju, področju ilustracije ali grafike. Več o delavnici na www.ljudmila.org/stripcore/panjske.

Off program projekta Sekira v medu je projekcija dveurnega animiranega filma Divja verstva (Les religions sauvages), ki bo v petek, 20. februarja, na ogled v Kinodvoru. Novi animirani film iz umetniškega ateljeja Le Dernier Cri je rezultat triletnega sodelovanja 30 ustvarjalcev iz 14 različnih držav in deluje kot nekašen čuden ex-voto katalog različnih religij, kot kompilacija animiranih segmentov, ki narativnim delom dve uri vsiljuje hipnotično-epileptičen ritual, splet nezavednih slik in obscenih ceremonij ... Divja glasba in energična pripoved o kaosu sveta, ki meša kulturne vplive s fanatizmom, se stapljata v vizualno magmo. Pri projektu sodelujeta tudi tokratna gosta Matthias Lehmann in Marcel Ruijters. Drugi del projekcije spremlja glasba v živo. Pakitu Bolinu, režiserju animiranega filma, se bo pridružil bobnar iz domačih logov Marjan Stanič.

O GOSTUJOČIH AVTORJIH:

Pakito Bolino je ustanovitelj avtorske skupine Le Dernier Cri iz Marseilla, ki se ukvarja tudi z založništvom. Je mojster sitotiska, risar, režiser animiranih filmov in glasbenik. V popolni sliki se nam je Le Dernier Cri s projektom Hôpital Brut (razstava v KUD-u France Prešeren, sitotiskarska delavnica in projekcija animiranih filmov z živo glasbo v Slovenski kinoteki) predstavila leta 2000. Uredniško delo skupine Le Dernier Cri na meji med art brut in divjo underground grafiko je obrodilo sadove že z dvema filmoma, Le Dernier Cri (1997) in Hôpital Brut (1999), tretji film, Les Religions Sauvages, ki je bil dokončan lansko leto, pa je plod dela 30 kamikaz z mednarodnega področja, ki je pod budnim očesom Pakita Bolina v treh letih kreiralo posamezne segmente z eksplozivno vizijo religioznih tematik.

Matthias Lehmann si je kljub svoji relativni mladosti (r. 1978) pridobil status enega največjih mojstrov scratch-board tehnike v sodobnem stripu. Njegove zgodbe zaznamuje inovativen umetniški pristop, zaokrožena stilizacija, ki pa ohrani kar precej naturalističnih detajlov, ki na vizualnem nivoju odlično parirajo večplastni vsebini, ki zahteva počasno in temeljito branje. Poleg solo fenzinskih izdaj (Sinus, Rancune ...) je Matthias sodeloval pri številnih evropskih in južnoameriških antologijah (Lapin, Zone 5300, Dirty Stories, Stripburger in njegove posebne izdaje, Desenhos nunca vistos ...). Izdal pa je tudi več samostojnih publikacij: O Pesadelo do Gustavo Ninguém (Le Dernier Cri), IsolaCity (L' Association); Le Gumbo de l'Année (Les Requins Marteaux), A Semana Pasada in Batatas (obe pri Edicoes Polvo). Januarja 2006 pa je pri Actes Sud izšlo njegovo doktorsko delo L'Étouffeur de la RN115, 248-stranski road-movie z močnim mehiškim, brazilskim in ruskim priokusom, ki ga je ustvarjal zadnjih osem let.

Marcel Ruijters je končal študij na akademiji v Maastrichtu in leta 1988 začel izdajati stripovske publikacije. Pri teh prvih publikacijah (Onbegrijpelijke Verhalen, Mandragoora in Thank God It's Ugly) je sodeloval z drugimi avtorji, posebno Matthiasom Giesenom. Sodeloval je pri številnih stripovskih antologijah (Zone 5300, Posse, Webber, Gr'nn, Stripburger, Skirocore, Hôpital Brut, Sortez La Chienne!, Que Suerte!, Mycose, De Nar, Wind, Malefact, Paniscus Revue, Answer Me!, Top Shelf, Kekrapules, Foetus, Panik Electro, Fahrenheit, Superstate Funnies, Patagonija, Hepanillillgromaster, Sick Puppy Comix) in je od leta 1995 tudi sourednik revije Zone5300. Ilustrira in piše kritike. Leta 1992 je na stripovskem festivalu Haarlem prejel nagrado kot najobetavnejši talent, 2002 pa delovno štipendijo fondacije Fonds voor Beeldende Kunst, Architectuur en Vormgeving. Samostojne izdaje: Dr. Molotow, Onbegrijpelijke Verhalen, Troglodytes, Thank God It's Ugly, Stigmata, A Jest of Nature, Machina Mundana, Sine Qua Non ...

Produkcija: Stripburger / Forum Ljubljana
Koprodukcija: Slovenski etnografski muzej, Kinodvor
V sodelovanju s Čebelarskim muzejem Radovljica
Projekt so prijazno podprli: Francoski inštitut Charles Nodier, Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske, MOL – Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo, Čebelarstvo Božnar, Radio Študent, Amicus d.o.o.