Razstava razkriva šamanizem kot edinstveni fenomen svetovne civilizacije, ki se v različnih oblikah in različnih časih pojavlja v Aziji, Evropi in Ameriki od kamene dobe do danes. Razstava se osredotoča na oblike šamanizma avtohtonih ljudstev Sibirije in ruskega Daljnega vzhoda, katerega nosilci so šamani - posredniki med nebom in zemljo.

Osvetljuje bistvene sestavine šamanizma, za katerega je značilno posebno pojmovanje zgradbe sveta, sestavljenega iz treh delov – zgornjega (neba, kjer prebivajo bogov), srednjega (zemlje, kjer živijo ljudje) in spodnjega (podzemlja umrlih), med seboj povezanih z osrednjo osjo (axis mundi). Simbol te svete navpičnice je drevo sveta, iz katerega si je šaman izdelal svoj boben.

Šaman je veljal za 'osebo izbrano od duhov', saj je zmogel vzpostaviti stik z duhovnimi bitji vseh treh svetov. V obredu, imenovanem »kamlanie«, je dosegel stanje zamaknjenosti, v katerem je prečil svet duhov. Bil je posrednik med človekom, naravo in svetim svetom, naseljenim z duhovi, in strmel je k harmoniji med naravo in človeštvom. Bil je skrbnik redkih znanj in tradicij in je imel bistveno vlogo v življenju skupnosti, v katero se je prek obredov vključeval v njene družbene, ekonomske in duhovne aktivnosti. Po Mircei Eliadeju je šaman teolog in demonolog hkrati, izvedenec za ekstazo in vrač, pomočnik pri lovu, varuh skupnosti in čred, psihopomp (vodnik, spremljevalec duš) in v nekaterih družbah tudi učenjak in pesnik. V ritualnih obredih so šamana spremljali predniki in njegovi duhovni pomočniki.

Območja, ki so jih naseljevala sibirska ljudstva (tundra, gore, jezera, tajga, stepe), so bila okolje, v katerem se je izoblikovala njihova predstava o modelu sveta. Naravni elementi in pojavi so poosebljeni v duhovnem svetu, ki je vzporeden snovnemu.

Na razstavi je osemdeset redkih etnografskih predmetov in štirideset arhivskih fotografij iz zbirk Ruskega etnografskega muzeja, ki odslikavajo duhovno kulturo 15 (od 45) avtohtonih sibirskih ljudstev iz poznega 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja. Seznanjajo z mitološko podobo sveta, s predstavami o duši, z vlogo šamana in njegovim ritualnim obredjem (npr. povezanim z lovom, zdravljenjem, družinskim življenjem) ter odstira povezave šamanizma s krščanstvom in budizmom.

Osrednja žarišča razstave ustvarjajo obredne oprave šamanov ljudstev Evenkov, Čukčev in Udehov ter kakazijske šamanke. Okrašene so s podobami duhov in z amuleti, ki so imeli v njihovi praksi poseben pomen, in pripomočki (boben, tolkalo, paličice idr.) kot  ponazorila šamanovega statusa in njegove svete moči. Izjemno je poslikano ogrinjalo iz ribje kože z antropomorfnimi liki šamanskih prednikov in duhov, ki si ga je šaman nadel za obredni ritual, namenjen porodnici - materi bodočega šamana. Med razstavljeni predmeti so tudi risbi šamanke, ki predstavlja mitološko strukturo sveta in rojstvo njene moči, drugi raznovrstni predmeti in šamanski atributi (figurice podob duhov – pomočnikov in šamanovih zavetnikov), šamanska naglavna pokrivala in maske.  

Predstavitev svetih predmetov skupaj s fotografijami in zvočnim filmom o šamanskih ekstatičnih obredih odslikava navdihujočo značilnost sibirskega šamanizma, ki se kaže v nerazdružljivi povezavi med človekom, naravo in kulturnim izročilom.

Zbirke Ruskega etnografskega muzeja  
Ruski etnografski muzej iz Sankt Peterburga, osnovan kot etnografski oddelek Ruskega muzeja carja Aleksandra III., je bil ustanovljen leta 1895 na povelje carja Nikolaja II. in je eden od največjih etnografskih muzejev v Evropi. V zbirkah muzeja je več kot 500 tisoč predmetov, 220 tisoč fotografij, ilustracij in arhivskega gradiva o zgodovini in kulturi kar 158 narodov in etničnih skupin, živečih na ozemlju Rusije in v sosednjih regijah.

Več kot 60 tisoč muzejskih predmetov in 20 tisoč fotografij predstavlja kulturo prvotnih ljudstev Sibirije in ruskega Daljnega vzhoda. Med njimi imajo posebno vrednost zbirke na temo šamanizma iz obdobja od konca 19. stoletja do danes, ki omogočajo vpogled v domala vse njegove značilnosti. So ene najobsežnejših ne le na ozemlju Rusije, temveč tudi izven njenih teritorialnih meja (več kot 60 šamanskih oprav, okoli 70 bobnov in 105 tolkal).