PREHODI s petimi inštalacijami, ki so jih ustvarili študenti treh generacij AVA – Akademije za vizualne umetnosti v Ljubljani, na simbolen način manifestirajo prehajanje muzeja skozi čas. Vsaka inštalacija se na sebi lasten način ukvarja s svetlobo, njenimi prehodi iz teme in obratno ter odnosu do senc in svetlobe podnevi.

Ustvarjalci PREHODOV

Instalacije so ustvarili Ana Jagodic: Tretji zakon, Gregor Maver: Liberalna utopija, Matej Marinček: Geneza, Danijela Danica Tepeš: Od kod do kod?, Neca Falk: Prehod. Umetnik Andrej Štular pa se v sklopu festivala Svetlobna gverila 2013 - Svetlikanje predstavlja s svetlobno inštalacijo Familija na fasadi upravne hiše SEM.

Ana Jagodic: Tretji zakon

Interaktivno instalacijo, zasnovano na raziskavi fizikalnih zakonov vesolja, ki delujejo po načelu akcije-reakcije, sestavljajo steklene kroglice na prosojnem platnu. Z dotikom ene od njih se začno vse premikati in razvrščati v raznolike likovne vzorce.

Gregor Maver: Liberalna utopija

Video inštalacija, ki temelji na svetlobi in njeni odsotnosti, omogoča v realnem času »sočasnost bivanja« v različnih časovnih pasovih ter simbolne prehode s celine na celino.
Tako lahko uživamo jutro v večeru, sončni vzhod v sončnim zahodu …

Matej Marinček: Geneza

Avtor išče prehode znotraj našega razvoja zavesti, odnosa do zgodovine in kulture. Razvoj predstavljajo po velikosti razporejene krogle, ki v svoji notranjosti s pomočjo bliskavice razkrivajo razvijajočo se človeško figuro.

Danijela Danica Tepeš: Od kod do kod?

Interaktivni objekt v obliki kubusa reflektira svojo okolico in je v odnosu do svetlobe skoraj neviden, poenoten z okoljem. Ob vstopu v kubus, sestavljen iz zrcal, dobimo občutek neskončne globine prostora.

Neca Falk: Prehod

Video inštalacija, nameščena na vhodu muzeja, omogoča dualnost prehodov tako v metafizičnem pomenu, skozi podobe, projicirane na platno, sestavljeno iz posameznih trakov, kot v dejanskem, fizičnem prehodu iz ene realnosti v drugo.

Andrej Štular: Familija

Štular v Familiji z različnimi izraznimi sredstvi oblikuje svojevrstno topografijo. Vanjo vpleta podobe obrazov različnih kultur. Večplastne slike objekti so kot preslikave iz osebne skicirke. Zdi se, da temeljijo na trenutnih vzgibih avtorja, sestavljenih iz nekontroliranih fragmentov vsakdanjika. V prevladujoče vzdušje vsake slike vdirajo nehoteni drobci racionalno urejene stvarnosti. Obrisi, indeksi, tabele, mreže, tlorisi prevladujejo v »dnevni« različici slik. V temi noči, ko se racionalno umika sublimnemu, slike zasijejo v »naključnih« potezah omejenega medija.