Razstava predstavlja izjemno zgodbo o naravoslovni najdbi jelovih debel, starih več kot 6.000 let, ki so jih leta 2023 našli v mulju in blatu v Čadrgu pri Tolminu. Subfosilne jelke iz Čadrga veljajo predvidoma za najstarejšo tovrstno najdbo v Sloveniji in v širšem evropskem prostoru. Zgodbo o jelkah dopolnjuje in poglablja sklepni del razstave o naravoslovnih raziskavah predmetov iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja.

Razstava postavlja v ospredje prazgodovinsko jelko iz Čadrga in je plod interdisciplinarnega sodelovanja med Slovenskim etnografskim muzejem (mag. Polono Sketelj, kustodinjo za stavbarstvo, notranjo opremo in bivalno kulturo v SEM) in Katedro za tehnologijo lesa, Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (izr. prof. dr. Maks Merela, doc. dr. Angela Balzano in asist. dr. Daša Krapež), najditeljem in skrbnikom lesa Janijem Kutinom ter glasbenikom in izdelovalcem glasbil Samom Kutinom. Grafično oblikovanje razstave je zasnovala Maja Kocjan. Razstava se vsebinsko navezuje na stalno razstavo SEM Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, kjer je med izjemnimi najdbami v poglavju Ali čas plasti? razstavljen kos te edinstvene jelke. 

Preplet daljne preteklosti in sedanjosti 
Posebnost razstave je neposreden stik s prazgodovinskim jelovim lesom. Razstava obiskovalce popelje skozi celoten proces – od naključnega odkritja prazgodovinske jelke v mulju do natančnih naravoslovnih analiz in datiranja z umeščanjem v širši znanstveni prostor. Najdena debla nosijo v sebi mnoga sporočila o rasti jelk in njihovem naravnem okolju. Da bi dragoceni jelki vdihnili novo življenje, so v sodobnosti umetniki dobro ohranjen les preoblikovali zlasti v glasbila. Najdba tako združuje različne stroke in številne posameznike, ki so ustvarili izjemno zgodbo o prepletanju daljne preteklosti in sedanjosti z mislijo na prihodnost. Med razstavljenimi predmeti sta med drugim piščal in vetrna harfa, izdelana iz lesa prazgodovinske jelke, na ogled pa je tudi filmska vinjeta o odkritju prazgodovinskih čadrških jelk in izdelavi violine iz tega dragocenega lesa ter predstavitev postopka dendrokroronološke analize lesa na Oddelku za lesarstvo Biotehnične fakultete UL.

Sklepni del razstave, ki sta ga zasnovala kustosa dr. Bojana Rogelj Škafar in dr. Marko Frelih, razkriva, kako nam sodobno naravoslovje pomaga razumeti nevidne plasti preteklosti. Na razstavi so predstavljene različne metode za analize barvnih plasti in lesa štirih poslikanih panjskih končnic. Na podlagi pridobljenih rezultatov je mogoče oblikovati smernice za konservatorske postopke za ohranjanje njihove pričevalnosti, v prihodnosti pa morda celo ugotoviti izvor predmetov.

Izpostavljeni so tudi rezultati analiz edinstvene zbirke papirnatih islamsko-afriških talismanov. Pomembne podatke je SEM pridobil tudi iz dveh vzorcev iz Egipta - glinastega kipca boga Harpokrata in mumificiranega dela človeške noge. Pridobljeni rezultati odpirajo nove poti za interpretacijo muzejske dediščine s pomočjo najsodobnejših tehnologij.