Gostujoča fotografska razstava iz Španije skozi 11 razstavnih poglavij osvetljuje dragocene drobce iz življenja v Španiji med letoma 1858 in 1988, od katerih se jih je nekaj ohranilo vse do danes. Nesnovno dediščino Španije prikazuje skozi delo, odnose, geste, prizore iz vsakdanjega življenja, poklice in praznovanja. Nekatere podobe na fotografijah med seboj loči skoraj stoletje, vendar kljub temu po svoje soobstajajo in prikazujejo življenje različnih oblik pretekle resničnosti, ki so pogosto ostale spregledane pri proučevanju kulture in z njo povezanih interpretacij.

Elementi nesnovne dediščine so pomemben del vsake kulture, so svojevrstna dediščina, ki jo Unesco varuje s Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine (Pariz, 17. oktober 2003). Ratificirale so jo številne države, vključno s Španijo. Skladno s Konvencijo se vanjo uvrščajo ustna izročila, izrazi in jezik, uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, rituali in praznovanje, znanja in prakse o naravi in svetu, ter tradicionalne obrtne veščine.

Fotografi v Španiji so že v 19. stoletju začeli po naročilu dokumentirati premičnine in nepremičnine, denimo katedrale, muzeje, samostane, gradove, slike, dragocene predmete itd. Nekatere med njimi sta pritegnila tudi dokumentiranje in interpretacija nesnovnih vidikov kulture - ljudi in njihovih načinov življenja, s čimer razstava ponazarja sposobnost fotografov pri opazovanju vsakdanjika. Danes nam te fotografije pomagajo bolje razumeti življenje v preteklosti, kar se je iz nje ohranilo do danes in kaj se je spremenilo ali izgubilo.

Prikazane vsebine na fotografijah, posnetih mnogo pred podpisom Konvencije, se na pričujoči razstavi tako ponujajo v branje v novi luči. Razstava obiskovalca nagovarja k temu, da na fotografijah odkriva tudi na prvi pogled skrite podrobnosti. Na njih so ljudje, ki se družijo in povezujejo na različnih prazničnih, delovnih ali domačih prizoriščih ob priložnostih, ki jih kljub velikim družbenim in gospodarskim spremembam v današnjem času še vedno prepoznamo.

Nesnovni svet se nam ponuja skozi oči in objektive Jeana Laurenta (čigar fotografije so bile posnete med letoma 1860 in 1886), Mariana Morena (1892–1925), Baltasarja Cueja (1891–1894), Aurelia de Colmenaresa y Orgaza (1894–1935), Pedra Ibarre (1858–1934), Eustasia Villanueve Gutiérreza (1913–1929), Otta Wunderlicha (1914–1933), Antónia Passaporteja (1901–1983), Loty (1927–1936), Luisa Escobarja Lópeza (1920–1960) in Cristine Garcíe Rodero (1949).

Razstavo je pripravil Generalni direktorat za kulturno dediščino in likovne umetnosti Ministrstva za kulturo in šport Španije, izvedel pa Slovenski etnografski muzej na pobudo in s podporo Veleposlaništva Španije v Sloveniji kot del kulturnega programa španskega predsedovanja Svetu Evropske unije.

Kustosa razstave sta Antonio Muñoz Carrión in María Pía Timón Tiemblo. Koordinatorka razstave je mag. Maja Kostric Grubišić, SEM.