Slovenski etnografski muzej

Likovni svet Alenke Gerlovič. Makedonski cikel v SEM.

Kje 
Razstavna hiša
Od 
12. junij 2019
Do 
8. september 2019
Žene čistijo pšenico, čopič / tuš. Peštani, 8. 8. 1955 (AgM8)

V letu 2019 obeležujemo 100. obletnico rojstva akademske slikarke Alenke Gerlovič. Njena dela hranijo številne ustanove, šest pa jih sodeluje v celoletnem projektu Likovni svet Alenke Gerlovič (1919 – 2010), katerega pobudnica je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov. Slovenski etnografski muzej (SEM) se mu pridružuje s slikarkinim Makedonskim ciklom.

Alenka Gerlovič se je spomladi 2003 odločila podariti SEM del svojega risarskega in deloma slikarskega opusa, ki je nastal v Makedoniji med letoma 1953 in 1957, ko je nekaj poletij zaporedoma izkoristila za opazovanje in upodabljanje življenja v Prilepu, Skopju, Ohridu in okoliških vaseh.

Donacija obsega 90 risb različnih formatov v različnih tehnikah (rjava, črna in rdeča kreda, trstika / tuš, pero / tuš, čopič / tuš in svinčnik) ter ter 10 akvarelov.

Več o slikarskem in risarskem opusu ter o okoliščinah, v katerih je ta opus nastal, je slikarka zapisala v katalogu razstave z naslovom Alenka Gerlovič: Risbe iz Makedonije 1953 - 1957, ki ga je leta 1999 ob razstavi, posvečeni 80. obletnici njenega rojstva, izdala Galerija Ilirija v Ljubljani. V likovnem smislu so sicer maloštevilni akvareli prefinjene in občutene slikarkine impresije, številne risbe pa z veščo roko zabeleženi utrinki ob doživljanju barvite narave in arhaičnega življenja na njenih raziskovanjih Makedonije »v tistih davnih časih, ko je bil svet še velik in njegova čudesa skoraj nedosegljiva. Želela pa sem si videti, doživeti in slikati daljno deželo mojega hrepenenja. To je bila Makedonija.«, kot je zapisala. In pričakovala je, da jo bo v Makedoniji prevzela predvsem veličastna pokrajina, ki je sicer stalno prisotna v njenem  opusu, vendar pa so se jo dotaknili predvsem figuralni motivi, med njimi zlasti bivoli in ljudje pri vsakdanjih opravilih: ženske v barvitih nošah na pazarnem dnevu v Prilepu, dogajanje na živilskem in živinskem trgu, pa Romi in njihova živo pisana domovanja, mlatev pšenice, perice s spodrecanimi krili ob Ohridskem jezeru, romarke pri sv. Klimentu, pa tudi arhitektura. Risbe in slike so praviloma dobro dokumentirane, kar pomeni, da najdemo ob njihovem robu slikarkini iniciali AG, kraj, datum in leto nastanka slike ali risbe, včasih kratek opis motiva. Umetničini akvareli in risbe iz makedonskega ciklusa tako niso le umetnostnega pomena, ampak tudi enkraten vir za raziskovanje življenja v Makedoniji v 50. letih 20. stoletja.

Ob risbah in slikah pa moramo z vidika etnološke pričevalnosti posebej izpostaviti slikarkine fotografske črno bele vizualne zapise iz leta 1955, ki jih je prav tako leta 2003 skupaj s petimi filmi podarila SEM. Vsi posnetki so skrbno dokumentirani na hrbtni strani fotografij.

Slikarkin fotografski makedonski cikel odpira vrsto etnološko relevantnih vprašanj: avtoričino vrednotenje razmerja med fotografijami, risbami in slikami, njeni nagibi in pristop k izbiranju tako fotografskih kot likovnih motivov, povednost fotografij z vidika etnološko relevantnih podatkov in ne nazadnje primerjava njenega fotografskega opusa s fotografijami, ki so jih sočasno v različnih slovenskih krajih posneli člani terenskih ekip tedanjega Etnografskega muzeja pod vodstvom ravnatelja dr. Borisa Orla v Ljubljani in jih hrani Oddelek za dokumentacijo SEM.

dr. Bojana Rogelj Škafar, muzejska svétnica

Kolo za črpanje vode. Ohrid, 1955 (F1/20).
Deli