Slovenski etnografski muzej

Lect in mali kruhek
Kje 
Razstavna hiša
Od 
3. december 2021
Do 
30. januar 2022
Slovenija - Evropska gastronomska regija 2021

Lect in mali kruhek

V okviru kulinaričnih zgodb, s katerimi se SEM pridružuje obeleževanju naziva Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021, so na manjši priložnostni razstavi predstavljeni lecti in mali kruhki.  

Z lectom in malimi kruhki sodobnih izdelovalcev, ki so vpisanih v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, je okrašeno muzejsko božično drevo. Lectova srca so izdelki Medičarstva, lectarstva in svečarstva Perger 1757, ki so v Register vpisani kot nosilci enote Lectarstvo. Male kruhke je prispevala Petra Plestenjak Podlogar, ki je kot izdelovalka malih kruhkov in modelov v Registru nosilka enote Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov.

Sodobnim izdelkom je ob bok postavljen izbor lectov, malih kruhkov in modelov zanje, ki jih hrani SEM.

Več o lectu in malih kruhkih:
Lect je poltrajno figuralno oblikovano in okrašeno pecivo iz medenega testa. Lectarstvo spada med najstarejše obrti na Slovenskem in njegove prve omembe segajo v 14. stoletje. Osnova za izdelavo lecta je testo, največkrat izdelano iz pšenične ali ržene moke in medu, ki mu dodajajo jelenovo sol, cimet in nageljnove žbice. Do 19. stoletja so lect oblikovali prostoročno ali ga vtiskovali v lesene modele, potem pa so začeli figure izrezovati tudi z uporabo pločevinastih modelov. Na spečen, pobarvan in s sladkorno peno okrašen lect so lepili natisnjene sličice in ogledalca ter dodajali napise. V preteklosti so lect prodajali v delavnicah, trgovinah, na sejmih in cerkvenih shodih kot poročna, godovna in ljubezenska darila ter kot slaščice in igrače za otroke. Danes so v rabi predvsem kot turistični spominki, okras na božičnih drevescih in novoletnih jelkah, občasno tudi kot spominska, poslovna ali protokolarna in druga darila. V Sloveniji deluje več izdelovalcev lecta z dolgo tradicijo.
Mali kruhek je medeno pecivo, značilno za Škofjeloško. Oblikujejo ga z vtiskovanjem testa iz ržene ali bele moke in medu, popra, cimeta, nageljnovih žbic in pepelike v lesene modele ali prostoročno (t. i. dražgoški kruhek). Znanje o izdelavi malih kruhkov se je med kmečko prebivalstvo konec 18. in v začetku 19. stoletja razširilo iz okoliških ženskih samostanov. Z izdelovanjem malih kruhkov kot hišno dejavnostjo so se ukvarjale predvsem ženske, lesene modele pa so izdelovali moški člani družine in samouki rezbarji iz Škofje Loke in okolice. Male kruhke so ženske za prodajo pekle predvsem pred miklavževim, božičem in veliko nočjo ter ob semanjih dneh in žegnanjih, po naročilu pa ob godovih in porokah. Izdelovanje malih kruhkov in modelov zanje še vedno ohranja nekaj žensk, ki svoje izdelke prilagajajo potrebam sodobnega trga. Mali kruhki imajo danes največkrat vlogo turističnega spominka, poslovnega darila in darila ob različnih obletnicah in porokah.

Avtorici: dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin