Pust mozirski
Pust Mozirski je skupno imenovanje za pustno skupino Mozirskih pustnakov in pustne šege, ki v Mozirju potekajo vsako leto od debelega četrtka do pepelnice.
Značilnost Mozirskih pustnakov je njihovo pustno oblačilo, ki ga sestavljajo črn cilinder, frak in bele hlače. Pustna skupina ima svojo 'fano' ali bandero, ki jo predstavniki nosijo na čelu sprevoda, da se že od daleč vidi, kdo in od kod so. Pri vseh pustnih šegah skupino spremlja pustni orkester z imenom Boj se ga.
Za Mozirske pustnake se pustni čas začne vsako leto 11. novembra ob 11. uri in 11 minut, ko skupina objavi program pustovanja za prihodnje leto. Začetek pustnega časa zaznamujejo s pokom iz topa. Na vsaki dve leti na ta dan izberejo tudi pustno kraljico, imenovano 'pustnela', ki skupino spremlja pri vseh dejavnostih, razen pri ponedeljkovem okolofiranju in pokopu Pusta na pepelnično sredo. Na debeli četrtek v Mozirju poteka slavnostna podelitev listine o trških pravicah, ki jo prejme v zadnjem letu najbolj zaslužen priseljen krajan Mozirja. Podelitev poteka na slavljenčevem domu v prisotnosti pustnega župana, pustnega predsednika in podpredsednika, tajnika, vodje karnevala, orkestra in njegovega vodje. Na pustno soboto se skupina Mozirskih pustnakov odpravi na obiske sosednjih občin. Obiščejo vse občine Zgornje Savinjske doline, ki so bile v preteklosti združene v skupno občino s središčem v Mozirju. V večernih urah poteka 'gala maškarada', na kateri nastopa tudi orkester Boj se ga. V nedeljo zjutraj se pustnaki zberejo na mozirskem trgu in se z avtobusom odpravijo na obhode trških mej – obiščejo določene kraje in domačije, ki so pomembni za razvoj občine. Zatem na trgu v Mozirju poteka otroška maškarada. Na pustni ponedeljek je na vrsti 'okolofiranje', ko Mozirski pustnaki s svojim orkestrom delijo dobro voljo od hiše do hiše. Domačinom voščijo veselega Pusta in jih vabijo na torkov karneval. Pustni torek je najpomembnejši dan pustovanja v Mozirju. Začne se z budnico in iskanjem Pusta ter s prevzemom oblasti na Občini Mozirje. Pustno dogajanje pustnaki oznanijo z Okol'oznanilom, ki je objavljen v časopisu Pustni kurir, ki izide ob pustovanju. Pustni torek se zaključi s karnevalsko povorko, na kateri poleg domačinov sodelujejo tudi gostje iz tujine. Karneval na trg vsako leto privabi številne obiskovalce in se konča z veliko pustno zabavo. Pustno dogajanje v Mozirju se zaključi na pepelnično sredo, ki je namenjena žalovanju in pokopu Pusta. Na ta dan že od zgodnjega jutra leži Pust na parah. Ob okrašeni krsti, ki je postavljena na sredi mozirskega trga, se menjava častna straža, ki jo sestavljajo Mozirski pustnaki, oblečeni v črne hlače. Popoldne je pogreb, ki ga spremlja občinstvo. Pusta pospremijo na Pekove Lave in ga zažgejo na grmadi. Na trgu sledi sedmina za aktivno sodelujoče pustnake, ki so postreženi s prestami, gorčico, pivom in vinom. Na sedmini se prebere testament – poslednje želje Pusta Mozirskega.
Mozirje je od leta 1999 član Združenja evropskih karnevalskih mest FECC. Prva doslej znana omemba pustnega dogajanja v Mozirju je iz leta 1921, ko je kronist Žiga Laykauf zapisal, da Mozirjani že trideset let počenjajo pustne norčije po trgu Mozirje in ob njegovih mejah. Gre za do sedaj najstarejši znani pisni vir, po katerem so bili Mozirski Pustnaki aktivni že okoli leta 1891. Ob 100-letnici pustnega dogajanja v Mozirju je leta 1991 tedanje društvo Pust Mozirski izdalo brošuro 100 let Pusta Mozirskega.
