"Razstava skuša slediti univerzalnemu kozmičnemu simbolizmu indonezijskih ljudstev: principu 'zgornjega' in 'spodnjega sveta', fizičnega in metafizičnega, sveta sedanjosti sveta spomina."

"Poleg tega skuša posebej opozoriti na tiste predmete iz zbike, ki imajo večjo muzejski, vsebinsko in estetsko vrednost: na tkanine ter gledališče senčnih in lesenih lutk, torej na sijaj dneva, in meščeve sence noči." Iz besedila mag. Marije-Mojce Terčelj