V Kranjskem deželnem muzeju so bili daleč od kakršnegakoli razumevanja pomena etnografskih zbirk z vidika utrjevanja narodne identitete.

Do pomembnih premikov je prišlo v dvajsetih letih 20. stoletja , ko je bil ustanovljen sprva avtonomni Etnografski inštitut v okviru Narodnega muzeja (1. 7. 1921), nato pa samostojni Kraljevi etnografski muzej (24. 1. 1923), ki ga je vodil dr. Niko Zupanič. Glavnino strokovnega dela je opravljal dr. Stanko Vurnik, ki je v letih 1924 in 1925 od Narodnega muzeja prevzel 3502 razstavna predmeta »narodopisnega značaja«. Raziskoval in dopolnjeval jih je v okviru novoromantičnih naziranj (bolje: v skladu z novoromantičnimi naziranji), z vidika razvoja stila posameznih kulturnih prvin in primerjalno glede na posamezna kulturna območja na Slovenskem. Sodobnejši etnološki pogledi na raziskovanje in predstavitev načina življenja Slovencev so se v muzejski praksi uveljavljali od 60. let 20. stoletja naprej.

Dr. Bojana Rogelj Škafar, kustosinja za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire