Slovenski etnografski muzej

Belokranjske pisanice, foto Nena Židov, 2008
Datum objave 
6. april 2020
Kaj 
Novice
Kontakt 

Velika noč

Velika noč, največji krščanski praznik, ko kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih, je tudi čas, ki ga spremlja veliko šeg in navad.

Oglejte si bogastvo velikonočne nesnovne kulturne dediščine Slovenije, znanj, praks in veščin, ki so kot enote vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine :

1. Izdelovanje ljubenskih potic
2. Izdelovanje cvetnonedeljskih butar
3. Izdelovanje ljubljanskih butar
4. Škofjeloški pasijon
5. Belokranjske pisanice
6. Izdelovanje prekmurskih remenk
7. Peka velikonočnih oblatov
8. Pritrkavanje
9. Streljanje z možnarji
10. Velikonočne igre s pirhi
11. Vuzemski plesi in igre v Metliki

 


 

Preglejte zbirko člankov in predstavitev na temo velike noči

 


 

Oglejte si SEM zbirko velikonočnih voščilnic Vekoslava Kramariča

 


 

Velikonočna ustvarjalna delavnica za otroke in družine

 


Filmografija:

1. Izdelovanje ljubljanskih butar / Making Ljubljana Palm Sunday bunches
2. Izdelovanje belokranjskih pisanic / Making Bela krajina decorated Easter eggs
3. Moj pusl je ta leus. Izdelovanje cvetnonedeljskih butar
4. Velikonočne igre s pirhi
5. Counajo me remenkaš: Etnografski film o izdelovalcu pisanic Hermanu Rajsarju
6. Vuzemski plesi in igre v Metliki

 


 

Knjiga "TERRA SANCTA 1910", ki govori o največjem slovenskem romanju v Sveto deželo leta 1910

»Bilo je jeseni leta 1910, ko so domačini Jeruzalema v dolini pod mestom zagledali vijugasto kolono pojočih pešakov s plapolajočo bandero na čelu. Izjemen prizor bi za vedno izginil iz zgodovine, če se ne bi na repu kačaste procesije, ob robu ceste za trenutek ustavil romar s številko 50. mladenič iz Šmarce, Peter Naglič, je imel 27 let, ko je pod obzidjem Svetega mesta iz torbe vzel fotoaparat. Naredil je posnetek, nato še enega, za vsak primer. Posnetek za spomin, za domače in prijatelje, za rojake – in ne da bi vedel – posnetek za zgodovino!«

Največje slovensko romanje v Sveto deželo, ki se ga je udeležilo 283 žensk in 258 moških, je osebno vodil ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič. O velikem romanju je bilo veliko napisanega, leta 2013 pa je Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z Muzejem krščanstva na Slovenskem fotografski arhiv Petra Nagliča, ki je bil edini romar s fotoaparatom.

Več o romanju, od katerega letos mineva že 110 let, pa si lahko preberete v knjigi »Terra Sancta 1910«, ki jo je napisal dr. Marko Frelih, kustos v Slovenskem etnografskem muzeju.

Celotno knjigo lahko pretebete tukaj.