Slovenski etnografski muzej

Egipčanski živalski hibrid. Foto: G. Hölbl
Datum objave 
2. marec 2012
Kaj 
Novice

Skrivnostna zapuščina zmajev

Dr. Marko Frelih, muzejski svetovalec 

Slovenija je polna zmajev, takšnih in drugačnih. Ljudska domišlija jih je potrebovala, saj je bilo brez njih težko živeti. Ljudje so si s priznavanjem njihovega obstoja razlagali naravne pojave, kot so potresi, orkani, toča, plazovi in podobne naravne katastrofe. Zmaj je pogosto povezan tudi z materialnimi ostanki starih kultur, ki jih je pokristjanjeno prebivalstvo razumelo kot zapuščino poganskih ljudstev. Zato nas kakšna zmajeva sled lahko pripelje celo do novih arheoloških najdišč.

Zmaji so postali sinonim za vse negativne pojave in s krščanstvom je biblični Satan dobil podobo zmaja. V simboličnem smislu predstavlja zmaj večni boj nasprotij, saj je povezan z ognjem in vodo, obvladuje nebo in zemljo, njegova smrt pomeni začetek novega.

GOSPODARJI NEBA IN ZEMLJE

Dolga je zgodovina zmajev. Fantazijsko hibridno bitje v obliki kače ali kuščarja je imelo krila in grozljiv zverski gobec. Zmaje so poznale vse stare kulture. V Egiptu, Mezopotamiji, Indiji in v Aziji so ohranjeni različni materialni in pisni viri o zmajskih predstavah. Tudi stari Grki so imeli veliko kačastih zmajev. Najbolj strašen je bil stoglavi Tifon, v Delfih pa je živela orjaška kača Piton, ki jo je pokončal bog Apolon. Iz grške mitologije je znana pripoved o Kadmiju in Harmoniji. Zakonca sta na starost zapustila Grčijo in se preselila v Ilirijo, na območje današnje južne Dalmacije. Po smrti sta se oba spremila v kači, ki ju je bog Zevs odnesel v rajski Elizij. V čast kačjemu paru se je predvsem v rimski dobi razvila zelo močna kultna dejavnost, ki se je razširila globoko v zaledje vzhodne obale Jadranskega morja. Iz tradicije čaščenja kač so se razvile tudi predstave o zmajih in o njihovi vlogi v posmrtnem kultu na širšem območju Balkana.

ZMAJ IZ POSTOJNSKE JAME

Zelo zanimiva je pripoved o strašnem zmaju, ki je nekoč živel v Postojnski jami. Predvsem zaključek zgodbe je nekaj posebnega. Zmaj je bil nasilen, stalno je rjovel in zahteval obilo hrane, predvsem živino. Ko se je nažrl, je prišel do reke Pivke in se napil sveže vode. Ljudje so dolgo časa razmišljali, kako bi se znebili požrešne nadloge, ki je pogosto bruhala ognjene zublje. Končno so se domačini spomnili na pastirčka Jakoba iz Šmihela, ki so ga zaradi njegove iznajdljivosti klicali »Prebrisana glava«. Pastirček se je rad odzval prošnji Postojnčanov in začel je kovati načrt za zmajevo poslednjo uro. Domislil se je imenitne zvijače: naročil je zakol največjega teleta in ukazal naj ga dajo iz kože. Odrto kožo so napolnili z živim apnom in jo lepo zašili nazaj. Ko je zmaj prišel po svoj obrok, so mu nagačeno tele zabrisali v jamo in pošast je slastno ugriznila v telečjo poslastico. Nato si je zmaj privoščil še zajeten požirek in tedaj so v trebuhu nastopile hude bolečine. Rjovel in valjal se je po tleh, apno je vrelo in iz žrela se mu je vse bolj kadilo. Z veliko muko se je poskušal postaviti na noge, nato pa je zgrmel po tleh in ob padcu mu je počil trebuh. Telo se je še nekajkrat sunkovito streslo in z ostrimi kremplji je globoko prasnil po jamski steni. Baje se še danes vidijo raze zmajevih krempljev.

Ljudje so polni olajšanja in veselja zvlekli pošast iz jame in jo takoj odrli. Največji kos so obesili v vaški zvonik, iz najlepšega dela kože pa so odrešitelju Jakobu naredili pastirsko torbo. Tudi sebi so nato sešili torbe in zato so Postojnčanom včasih rekli torbarji.

LJUBLJANSKI ZMAJ Z EPSKIM RODOVNIKOM

Sv. Jurij je tudi zaščitnik Ljubljane, toda zmaj, ki ga svetnik prebada s sulico, nima tako imenitne tradicije kot njegov vrstnik iz mestnega grba. Rodovnik z žlahtnim poreklom so mu ustvarili humanisti v 17. stoletju, saj so podlago za nastanek prve naselbine našli v slovitem epu o grških junakih Argonavtih, ki so se odpravili na območje Črnega morja iskat zlato runo. Z zlato popotnico so se vračali čez območje današnje Slovenije in znašli so se tudi v obsežni močvirnati pokrajini, kjer naj bi Jazon pokončal krilatega zmaja. Potem so se lahko v miru lotili gradnje naselbine z imenom Emona.

LOŠKA DOLINA IN SNEŽNIK  -  ZMAJEVO DELO

V Mrzli jami po pod Križno goro je živel sedmeroglavi zmaj. Dolgo je bil sam, potem pa so od nekod prišli ljudje in se hoteli naseliti na njegovem ozemlju. Zmaj jih je takoj napadel, toda ljudje so bili izurjeni mečevalci in so mu odsekali šest glav. Izgubil bi tudi sedmo, če ne bi prosil usmiljenja. Poglavar mu je ukazal naj gričevnato pokrajino izravna v rodovitno dolino. Zmaj se je lotil dela in vse griče znosil na kup. Uredil je lepo prostrano dolino, toda fizični napor ga je zelo izčrpal. Izmučen se je zavlekel v gozd in poginil.

Tako je nastala Loška dolina, velikanski kup kamenja in zemlje pa so imenovali Snežnik.

ZMAJEVO GNEZDO

Malo je krajev po svetu, ki so povezani z zmajevim leglom. V zapisih iz 19. stoletja se omenja, da je na Štajerskem, nedaleč od Vurberka, zamočvirjena kotanja, v kateri se je izlegel zmaj.

ZMAJEVO ROJSTVO

Najbolj nenavadno za zmaja je njegovo rojstvo. Nastane iz kače, žabe, celo iz starega velikonočnega pirha. Veliko pripovedi omenja, da se izvali iz petelinjega jajca. Ko kljuje lupino jajca, povzroča potrese in ko nastane odprtina, se iz nje izlije vodovje, ki poplavi vse pred seboj. Pogosto voda odplavi tudi zmaja.

ZMAJEVI MLADIČI

Najstarejši zapis o »zmajevih mladičih« nam je ohranil Janez Vajkard Valvasor v knjigi Slava vojvodine Kranjske. Med obiskom presihajočega vrelca v dolini Bele med Logatcem in Vrhniko, so mu domačini povedali, da je globoko pod zemljo živel zmaj, ki je občasno bruhal vodo na površje. Skozi žrelo studenca so večkrat priplavali zmajevi mladiči in vrhniški poštar Hoffman je enega celo odnesel domov. Iz pripovedovanja očividcev je Valvasor zaključil, da je dozdevni zmaj verjetno neke vrste kuščar ali podzemni črv, ki se ga najde tudi drugje.

ZMAJEVA KRI

Nad krajem Kisovec v Zasavju so našli okamnelo zmajevo kri. O tem poroča Valvasor in nenavadno črno kamenje imenuje »Premogova kri«. Premog je namreč ena najstarejših slovenskih oblik za poimenovanje zmaja. Zmajeva kri je bila v resnici antracit, metamorfna kamnina. Na podlagi Valvasorjevega zapisa so gorljivo kamnino imenovali premog.

ZMAJEVE SLEDI

Čemšeniška planina v Zasavju sodi med redke kraje, kjer so ljudje našli zmajeve sledi. Zmaj živi v notranjosti planine in včasih je pogosto bruhal vodo na površje in v okolici povzročal dolgotrajno deževje. Še posebej se je razhudil leta 1866. Ko so nalivi ponehali, so domačini opazili na pobočju globoke brazde, ki so ostale kot sled zmajevih koničastih peruti.

HUDIČ V ZMAJEVI KOŽI

Krščanstvo je že od samega začetka pojav zla poosebilo v bitje z imenom hudič, ki se je pogosto prelevil v pravega zmaja. Zmaj je utelešal zlobne sile v starih poganskih religijah, ki so se upirale krščanstvu. Spopad je bil neizbežen in na bojišču so se znašli junaki, ki jih je cerkev kasneje povzdignila v svetnike. Med njimi so najbolj znani sv. Jurij, sv. Marjeta in sv. Mihael.

Nadangel Mihael je poglavar nebeške vojske angelov in v neprestanem spopadu s Satanom. V svetopisemski knjigi z naslovom Apokalipsa je Satan omenjen kot zmaj ali stara kača.

»Nato se je v nebesih razvnela vojna: Mihael in njegovi angeli so se bojevali proti zmaju. Tudi zmaj se je bojeval in njegovi angeli. Toda ni zmagal, tako da v nebesih ni bilo prostora zanj. Veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vesoljni svet, je bil vržen na zemljo …« (Sveto pismo, Apokalipsa 12: 7-9)

Na slovenskem je ohranjenih veliko upodobitev sv. Mihaela, ki z mečem pobija Satana z zmajevimi krili oz. s kačjim repom.

Na Dunaju je v središču mesta t. i. Zacherlova hiša, ki so jo leta 1905 zgradili po načrtih slovenskega arhitekta Jožefa Plečnika. Fasado krasi monumentalen bronast kip sv. Mihaela, ki je z ognjenim mečem ukrotil satansko pošast.

BOŽANSKA PREOBRAZBA DOBREGA IN ZLA

V svetiščih in v grobnicah so bile pogoste upodobitve boga Hora s sokolovo glavo, ki se je kot nebeško božanstvo najprej boril s kačo Apopis, kasneje tudi s Setom, z gospodarjem puščave in podzemlja. Seta so prikazovali v obliki kače,  krokodila ali kot hibrid, ki je sestavljen iz različnih živali. Boj med Horom in Setom je predstavljal večni boj med dobrim in zlim, kot spopad nebeških in peklenskih sil na nivoju celotnega vesolja. Prvi kristjani so motiv prilagodili svojim potrebam in so najprej Hora preoblekli v oklep rimskega vojaka, nato pa so njegovo sokolovo glavo zamenjali s človeško. Postal je vojščak na konju, Set pa se je iz kače preobrazil v zmaja. Tako smo dobili pogumenga svetnika Jurija, ki sulico zabada v zmajev gobec.

Še bolj temeljito je z zmajem obračunala sv. Marjeta Antiohijska. Zaradi predanosti krščanski veri je končala v zaporu. Neke noči se je pred njo pojavil zmaj in jo požrl. Marjeta se je v njegovem žrelu uspela prekrižati in neznana sila je zmajevo telo razpočila in razcefrala na koščke.

V ZMAJEVEM LETU 2012

Podobno kot zmaji na Slovenskem so tudi kitajski zmaji povezani z vodo, deževjem, s poplavami in viharji. Kitajski zmaj je absoluten gospodar neba. Zmaj pomeni tudi moč, stabilnost, srečo in blagostanje. Cesarji so že pred tremi tisočletji izbrali zmaja za svoj simbol, ki jih je povezal z nebeškimi silami. Njihova oblačila je krasil zlati zmaj, saj je razumel govorico bogov. Geneza kitajskih zmajev ima sorodno zasnovo kot velja za večino zmajev po svetu. Ljudje so našli skelete dinozavrov in drugih izumrlih živali ter so jih razumeli kot ostanke starodavnih zmajev. Človeška fantazija je ustvarila čudovita bitja, ki v nekaterih primerih vsebujejo telesne dele vseh preostalih enajst živali v kitajskem zodiaku. V kitajskem horoskopu je zmaj edino bitje, ki prihaja iz bajeslovnega sveta. Leto 2012 je v znamenju zmaja in traja od 23. januarja do 9. februarja 2013.

IZBOR LITERATURE O ZMAJIH

BATES, Roy
Chinese Dragons. Oxford-New York 2002.

DAPIT, Roberto / KROPEJ, Monika
Zlatorogovi čudežni vrtovi: Slovenske pripovedi o zmajih, belih gamsih, zlatih pticah in drugih bajnih živalih. Radovljica 2004.

FATUR, Silvo / ŠAJN, Srečko
Zmaj v Postojnski jami. Postojna 1991.

GERM, Tine
Srednjeveški bestiarij: Zmaj, v: GEA 11/1, 2001: 71-73.

GERM, Tine
Simbolika živali. Ljubljana 2006.

GRAFENAUER, Ivan
Zmaj iz petelinjega jajca, v: SAZU-Razred za filološke in literarne vede: Razprave 2, 1956: 313-333.

HROBAT, Katja
Ustno izročilo o lintverju kot indikator ritualnga prostora antične skupnosti Ajdovščine nad Rodikom, v: Studia mythologica Slavica 7, 2004: 63-78.

HROVATIN, M. Ivan
Izročilo o jezeru in zmaju kot kozmogonski mit, v: Studia mythologica Slavica 10, 2007: 105-114.

KAMINSKI, Gerd / KREISSL, Barbara
Drache:  Majestät oder Monster. Wien 2000.

KROPEJ, Monika
Slovensko mitološko izročilo: Boj z zmajem, v: GEA 12/3, 2002: 67.

KROPEJ, Monika
Zmaj, v: Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana 2004: 771.

KROPEJ, Monika
Od Ajda do Zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja. Celovec 2008.

MAKAROVIČ, Gorazd
Zmajske predstave in njihovi pomeni na Slovenskem, v: Traditiones 30/2, 2001: 27-52.

OVSEC, J. Damjan
Slovanska mitologija in verovanje. Ljubljana 1991.

ŠAŠEL KOS, Marjeta
Draco and the Survival of the Serpent Cult in the Central Balkans, v: Tyche – Beiträge zur Alten Geschichte Papyrologie und Epigraphik 6, 1991: 183-192.

ŠMITEK, Zmago
Kristalna gora: Mitološko izročilo Slovencev. Ljubljana 1998.

ŠMITEK, Zmago
Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti. Ljubljana 2004.

ŠMITEK, Zmago
Zmajsko seme: topografija slovenskega izročila o Kresniku, v: Studia mythologica Slavica 12, 2009: 169-185.

ŽUPANEK, Bernarda
Zgodbe o začetku Ljubljane: Emona, argonavti in ljubljanski zmaj / Stories of Ljubljana's beginning: Emona, the Argonauts and the Ljubljana Dragon, v: Emona: Mit in resničnost / Emona: Myth and Reality. Ljubljana 2010: 27-39.

Egipčanski živalski hibrid. Foto: G. HölblBog Horus pobija demonsko kačo. Foto: G. HölblRimski živalski hibrid. Foto: M. FrelihSv. Marjeta v cerkvi sv. Jakoba v Kamniku. Foto: M. FrelihDunaj - Zacherlova hiša - Sv. Mihael stoji na zmaju. Foto: M. FrelihDunaj - Zacherlova hiša - Zmaj pod nogami sv. Mihaela. Foto: M. FrelihSv. Jurij in zmaj. Slika na steklo iz zbirke SEM. Foto: M. HabičUpodobitvi sv. Jurija v koptski četrti v Kairu. Foto: M. FrelihMozaik ob cerkvi Sv. Jurija v koptski četrti v Kairu. Foto: M. FrelihSv. Jurij in zmaj na Seydlovi hiši v Kamniku. Foto: M. FrelihKamniški grb. Foto: M. FrelihZmaj pri Doževi palači v Benetkah. Foto: M. FrelihZmajev gobec kot vhod v pekel - štukatura iz samostana v Stični. Foto: M. FrelihZmajski most. Foto: M. FrelihZmajski most. Foto: M. FrelihGlej v tla in videl boš zmaja. Foto: M. FrelihKitajski zmaj na svilenem oblačilu iz zbirke SEM. Foto: M. HabičZmajska pošast iz luna parka. Foto: M. FrelihLjubljanski zmaj na karnevalu 2012. Foto: M. FrelihLjubljanski zmaj na karnevalu 2012. Foto: M. FrelihLjubljanski zmaj na karnevalu 2012. Foto: M. FrelihZmaj v Postojnski jami. Foto: R. ČeplakRazstava v Postojnski jami. Foto: R. ČeplakRazstava v Postojnski jami. Foto: R. ČeplakRazstava v Postojnski jami. Foto: Ž. ModlicRazstava v Postojnski jami. Foto: Ž. Modlic