Slovenski etnografski muzej

Deželni muzej
Datum objave 
12. januar 2021
Kaj 
Novice

Obeleževanje 200-letnice prvega muzeja na naših tleh

SEM sodeluje na razstavi Muzej skozi zgodovino: Najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko, s katero trije slovenski državni muzeji obeležujemo jubilejno leto 200-letnice ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko, prvega muzeja na naših tleh (1821). Razstavo je pripravil Narodni muzej Slovenije v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije in Slovenskim etnografskim muzejem.

Odprtje razstave je v torek, 12. januarja 2021 ob 12.00 na spletni povezavi, vabljeni k ogledu: https://www.youtube.com/watch?v=R3NHRh12cFU&feature=youtu.be

Zamisel za osnovanje prvega nacionalnega muzeja sega v preteklost, saj so prve idejne korake naredili že baron Žiga Zois pl. Edelstein in njegov sloviti krog razsvetljencev. Neposreden povod pa so leta 1821 dali udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa, saj so na srečanju izpostavili dejstvo, da dežela Kranjska nima svojega muzeja. Predlog so podali deželnim stanovom, ki so 15. oktobra 1821 sprejeli odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja.

V znamenitem pismu Domoljubnim prijateljem znanosti je Jožef Kamilo Schmidburg, guverner in predsednik deželnih stanov dežele Kranjske, 15. februarja 1823 zapisal: »Naš domovinski muzej naj bi zajel zlasti vse s področij nacionalnega slovstva in narodne ustvarjalnosti. Prav tako naj združi vse, kar sta v domovini ustvarili narava ali človeška pridnost. Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev.«

O razstavi:
Kratek in sežet prikaz najstarejših pridobitev kaže, da so se področja, ki še danes zaznamujejo delokroge Narodnega muzeja Slovenije, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja, izoblikovala že v prvih letih delovanja Deželnega muzeja za Kranjsko. Zbirke so kustosi, bibliotekarji, pedagogi in konservatorji-restavratorji v desetletjih dopolnjevali in izpopolnjevali, preučevali in predstavljali javnosti na temeljih, ki so jih pred dvestotimi leti postavili prvi slovenski muzealci. Danes predstavljajo mozaik delovanja sodobnih nacionalnih muzejev.

Več informacij o razstavi najdete na tej povezavi.

Slovenski etnografski muzej na razstavi predstavlja mokasine ljudstva Očipve iz območja Velikih jezer v Severni Ameriki, ki spadajo v najstarejšo zbirko SEM, to je  zbirka misijonarja Friderika Barage iz leta 1837.

Friderik Baraga (1797-1868) je bil katoliški misijonar na območju Velikih jezer v Severni Ameriki. Misijonsko dejavnost je opravljal med ljudstvi Očipve in Otava. Leta 1837 je ob obisku domovine podaril Deželnemu muzeju za Kranjsko zbirko etnografskih predmetov. Baraga je zbral predvsem uporabne  predmete kot so posode, žlice, košarice, torbe, obuvala, otroška nosilnica, nekaj primerkov orožja in dve obredni pipi. Predmeti so danes shranjeni v Slovenskem etnografskem muzeju in delno predstavljeni na stalni razstavi.

Med najbolj značilne predmete sodijo mokasini, ki so bili značilno kožno obuvalo severnoameriških ljudstev. Par mokasinov iz Baragove zbirke je narejen iz jelenovega usnja, zgornji del obuvala pa je okrašen z rastlinskim motivom. Vezenina je izdelana z ježevčevimi bodicami, ki so jih obarvali z rastlinskimi in mineralnimi snovmi. Mokasina nista bila v uporabi, saj sta nedokončana. En mokasin ima na oglavu samo skicirano podobo cvetlice, ki so jo nameravali izdelati iz bodic, drugi mokasin pa je še brez risbe.

 

Mokasini iz Baragove zbirke