Slovenski etnografski muzej

Pozdravni nagovor direktorice SEM dr. Tanje Roženbergar
Datum objave 
27. september 2018
Kaj 
Novice

»Next Generation«: mednarodno srečanje v okviru projekta SWICH

V okviru teme Digitalne kontaktne cone (Digital Contact Zones) smo v Slovenskem etnografskem muzeju organizirali mednarodno srečanje z naslovom »Next Generation«, ki je potekalo v Ljubljani od 19. do 21. marca 2018.

Tema Digitalne kontaktne cone, ki je sicer ena od šestih tem v projektu SWICH, je odprla vprašanje uporabe digitalnih tehnologij, ki lahko v muzejih prispevajo predvsem k večanju dostopnosti do njihovih vsebin ter povezovanju z javnostjo, zlasti z mladimi. Na srečanju, ki so se ga udeležili predstavniki vseh projektnih partnerjev, vabljeni gostje in še zlasti zainteresirani muzejski strokovnjaki iz Slovenije, smo naslovili vprašanje uporabe in potenciala digitalne tehnologije v muzejih, predvsem pa vprašanje vključevanja mladih in s tem razvijanja novih ciljnih skupin obiskovalcev.

Mednarodno srečanje je potekalo dva dni in je bilo razdeljeno na 2 tematska sklopa: »Digital humanities and open sources« ter »Museums, new generations, digital technologies«. Najprej je v okviru sklopa potekalo uvodno predavanje, nato se je razvila diskusija skozi predstavitve dobrih in slabih praks udeležencev iz partnerskih muzejev.

Vabljeni predavatelji:

  • Davor Orlič, Inštitut »Jožef Stefan«, Ljubljana, Slovenija
  • Tamara Nikolić Djerić, Etnografski muzej Istre in Ekomuzej Batana, Hrvaška
  • Jerneja Jelovčan Koselj, Muzeji radovljiške občine, Radovljica, Slovenija

Udeleženci panelov:

  • Aleš Vaupotič, Univerza v Novi Gorici, Nova Gorica, Slovenija
  • Anne Mette Jørgensen, Narodni muzej Danske, Danska
  • Jocelyn Dudding, Muzej za arheologijo in antropologijo, Cambridge, Anglija
  • Claudia Augustat, Muzej svetovnih kultur, Dunaj, Avstrija
  • Michel Lee, Muzej svetovnih kultur, Stockholm, Švedska
  • Sarah-Jane Harknett, Muzej za arheologijo in antropologijo, Cambridge, Anglija
  • Sandra Barbier in Nicolas Doduik, Muzej evropskih in mediteranskih civilizacij, Marseille, Francija
  • Martin Otto-Hörbrand, Etnografski muzej (Linden Museum), Stuttgart, Nemčija
  • Primrose Ntumba in Elke Van Hoye – Bergeys, Kraljevi muzej za centralno Afriko, Tervuren, Belgija

Moderatorji:

  • Bojana Rogelj Škafar, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, Slovenija
  • Adela Pukl, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, Slovenija
  • Marko Frelih, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, Slovenija

Srečanje je z uvodnim predavanjem »The role of Museums in today's world of Digital Humanities and Open Education« znotraj sklopa »Digital humanities and open sources« odprl mag. Davor Orlič z Inštituta »Jožef Stefan« in Fundacije Knowledge 4 All. Seznanil nas je z odprtim izobraževanjem, ki je krovni izraz, v okviru katerega se lahko sprejmejo različna razumevanja odprtega izobraževanja, saj le to postaja vse pomembnejše v evropskem visokošolskem izobraževanju, kjer so digitalne tehnologije ene glavnih gonilnih sil za modernizacijo izobraževanja. Uporaba digitalnih tehnologij za poučevanje in učenje ni več omejena zgolj na »odprte« ali virtualne univerze, temveč se je razširila prek vseh vrst institucij, tako tradicionalnih kot avantgardnih. Odprto šolanje je, kadar šole v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi stranmi postanejo vzpodbudnik dobrega počutja skupnosti, kjer so družine vzpodbujene, da postanejo del šolanja in dejavnosti, in kjer so strokovnjaki iz podjetij ter civilna in širša družba aktivno vključeni v predstavljanje realnih projektov učencem in študentom. Predstavljene so bile nekatere rešitve in dobre prakse, ki so lahko presečišče odprtega izobraževanja in odprtega šolstva ter kako se te prakse združujejo in ustvarjajo povečano vrednost za muzeje in njihove zbirke. Muzeji bi se lahko posluževali uporabe nove tehnologije in metod, ki omogočajo pripovedovanje zgodb in povezovanje fizično ločenih predmetov in lokacij ter snovne in nesnovne dediščine. Kljub temu, da med muzealci obstaja strah, da bodo z digitalnimi zbirkami in predstavitvami izgubili obiskovalce, ki fizično obiščejo muzej, se je na vseh dosedanjih primerih izkazalo, da je tovrstna bojazen povsem odveč. Na ta način kvečjemu pridobijo nove obiskovalce, ki potrebujejo pred obiskom muzeja ustrezno informacijo, a si predmete želijo ogledati tudi osebno.

Drugi dan je bil posvečen sklopu »Museums, new generations, digital technologies«. Prvo predavanje z naslovom »Experiencing cultural heritage in a digital context: digital technologies, youth and museums in Istria« je preko skype konference izvedla kustosinja Etnografskega muzeja Istre in Ekomuzeja Batana (Hrvaška) Tamara Nikolić Djerić. Dotaknila se je pomembne teme, s katero se muzeji v zadnjem času vedno pogosteje srečujemo: kakšna je naša vloga v družbi? Eno od osnovnih poslanstev muzejev je skrb za predmetno dediščino, a se kljub temu v zadnjih desetletjih zavedamo spreminjajoče se narave muzejev in njene družbene odgovornosti predvsem na področju neformalnega izobraževanja in socializacije.  Na primeru Ekomuzeja Batana v Istri (Hrvaška) je predstavila dobro prakso uporabe digitalnih tehnologij kot medija za privabljanje mladih v muzej, njihovo sodelovanje pri snovanju programov v muzeju, zanimanje za kulturno dediščino, posredovanje idej in znanja ter kot platformo za sodelovanje in participativno učenje ter upravljanje dediščine.

Popoldanski del drugega dne delavnice je odprla koordinatorka mednarodnega projekta diStory Jerneja Jelovčan Koselj iz Muzejev radovljiške občine s predavanjem »diStory: Digital Stories of Small Historic Towns«. diStory je projekt majhnih zgodovinskih mest, ki se soočajo z izseljevanjem prebivalstva, odmaknjenostjo, ekonomskim upadom in spremembami na področju tehnologije in načina življenja. Cilj projekta je večja prepoznavnost teh mest, kar so želeli doseči z vzpostavitvijo tesnega odnosa z različnimi skupinami občinstva skozi nesnovno kulturno dediščino in zgodovino. Vključevanje občinstva se jim zdi pomembno, saj želijo vedeti, kaj občinstvo zanima, kaj želijo slišati, ko se udeležijo vodenega ogleda, predvsem pa želijo, da občinstvo deli svoje zgodbe o Radovljici, ki so neznane širši javnosti. Ciljne skupine so tuji turisti, ranljive skupine, otroci. Ena od skupin obiskovalcev, kateri so se posebej posvetili, so bili mladi oz. tako imenovano novo digitalno občinstvo. Za vključitev različnih skupin obiskovalcev v muzejsko delo so se poslužili javnega poziva, ki so ga objavili na spletni strani, socialnih omrežjih, v časopisu, začeli pa so pisati tudi blog v slovenskem jeziku. Ker na poziv ni bilo odziva, so se poslužili bolj osebnega stika – šli so na trg in osebno nagovarjali ljudi. Odziv je bil popolnoma drugačen. Mlade so nagovorili k izdelavi kratkih video predstavitev kraja in razpisali denarno nagrado. Ugotovili so, da so mladi kreativni in imajo veliko znanja z upravljanjem digitalne tehnologije kot npr. posneti in zmontirati film ali pripraviti animacijo. Zato so projekt usmerili v delavnice, kjer so otroci pripravljali animirane zgodbe Radovljice, mladi pa so bili deležni delavnic snemanja in montiranja filmov. Rezultat projekta je tudi mobilna aplikacija, katere vsebina je prilagojena vsem skupinam obiskovalcev – otrokom, mladim, starejšim, tujcem. Jerneja Jelovčan Koselj je na koncu predavanja natrosila še nekaj nasvetov za delo z mladimi: čeprav so otroci digitalne dobe, je nujen osebni pristop in kontakt, želijo si, da imajo ob sebi mentorje in ne diktatorje in da jim ti zagotovijo potrebne informacije, hkrati pa pustijo, da mladi razvijajo svojo kreativnost, želijo si, da je njihovo delo tretirano enakovredno delu drugih (npr. odraslih), želijo biti slišani. Predvsem pa se mladi radi odzovejo na sodelovanja, ki jim prinašajo (denarno) nagrado.

Zaključki srečanja:  

Muzeji bi morali digitalne tehnologije uporabljati za ohranjanje in širjenje gradiva, predvsem pa za povezovanje z različnimi skupinami. S posamezniki različnih skupin bi morali določene vsebine tudi oblikovati – tako muzeji ne bi nastopali kot superiornejši v skupnosti, temveč bi oblikovali odnos sodelovanja in soustvarjanja. Vsebina, ki je dostopna na spletu, bi morala ustrezati trem elementom, to so možnost iskanja, čista vizualnost in prilagodljivost vsebine. Nenazadnje pa se je, tako pri predavanjih kot tudi pri predstavitvah partnerjev potrdilo, da je digitalna komponenta pomembna in koristna, a osebnega stika nikakor ne gre zanemarjati. V nekaterih primerih je le-ta celo bolj pomemben.

mag. Adela Pukl in Anja Koren Usenik


The role of museums in today's world of digital humanities and open education

Davor Orlič

diStory - Digital stories of small historic towns

Jerneja Jelovčan Koselj

 

Nagovor dr. Bojane Rogelj Škafar, koordinatorke projekta SWICH v SEMPredavanje mag. Davorja Orliča na temo digitalne humanistike in odprtega izobraževanjaDr. Aleš VaupotičAnne Mette JorgensenJocelyn DuddingSkype konferenca s Tamaro Nikolić DjerićClaudia AugustatJerneja Jelovčan Koselj s predavanjem o projektu diStorySandra Barbier in Nicolas DoduikPrimrose Ntumba in Elke Van Hoye - BergeysUdeleženci mednarodnega srečanja Next Generation