V Dnevniku je objavljen članek v katerem avtorica slovenske muzealce sprašuje o objavljanju spletnih razstav. Med drugimi je ogdovore podal tudi SEM:
"Kot razgrne kustosinja Sonja Kogej Rus, v Slovenskem etnografskem muzeju virtualno komponento izkoriščajo predvsem z namenom, da bi vsaj določen material, ki ga hranijo, postal širše dostopen. »Pravzaprav ne gre za prave spletne razstave, ampak bolj vabilo k fizičnemu ogledu in informacijo, kakšno gradivo hranimo.« Njihova internetna vitrina na ogled ponuja denimo podobe predmetov, za razstavljanje katerih je v sami muzejski zgradbi zmanjkalo prostora; eno takšnih razstav si je moč ogledati na spletnem naslovu rocnadela.org. Poleg tega tu prostor »v najem« ponujajo obiskovalcem, ki imajo, navdahnjeni z razstavo Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta, možnost postaviti lastne razstave. Splet pa muzeju služi tudi kot ogromen »album« fotografij. »Pri spletnih fotografskih zbirkah je izjemno pozitivno to, da ljudje znotraj teh velikokrat po naključju najdejo kakšno staro fotografijo sebe, svojih staršev ali drugih sorodnikov in znancev. Splet ima pač svoje povezovalne nitke,« razmišlja Sonja Kogej Rus."
Slovenski etnografski muzej je tako že leta 2006 pripravil razstavo Delničarstvo na Slovenskem. Kasneje Ročna dela ter Spletne zbirke SEM. Slednje lahko razumemo tako kot spletne zbirke kot tudi spletno galerijo, saj je vsaka zbirka opremjena z uvodnim tekstom ter fotografsko galerijo, ki prikazujejo posamezne enote. Ob tem pa je muzej dal obiskovalcem možnost, da postavijo tudi svoje vitrinske ter spletne razstave.
