V SEM je v torek, 16. junija 2014, v sklopu projekta Dostopnost do kulturne dediščine potekalo izobraževanje na temo »Inkluziven muzej in priprava programov«. Tema se je dotikala predvsem dela z ranljivimi skupinami in priprave programov. Petra Rezar je udeležencem predstavila vidik gluhih in naglušnih oseb ter predstavila posebnosti za delo s tovrstnimi skupinami. Nadalje je mag. Borut Rovšnik zbranim predstavil analizo dostopnosti razstav in nekatere primere dobrih praks, ki jih posamezni muzeji, udeleženi v analizi, tudi izvajajo. Dr. Aksinija Kermauner je pobliže predstavila zakonitosti postavitve razstav za slepe in slabovidne obiskovalce ter primere dobrih praks iz tujine, na kakšen način pripravljajo razstave, da omogočajo enake možnosti dostopnosti do kulturne dediščine.

V drugem delu so si lahko udeleženci ogledali primere dobre prakse v Mestnem muzeju Ljubljana.

O izvajalcih:
Petra Rezar je diplomirala na smeri likovna pedagogika na Pedagoški fakulteti v Mariboru in zaključuje magistrski študij na FF v Mariboru. Od rojstva je gluha, odraščala je v slišečem okolju, obiskovala šolo za gluhe in pozneje srednjo šolo ter fakulteto. Obiskala je tudi izobraževalne ustanove za gluhe v Avstraliji, najstarejšo univerzo za gluhe, univerzo Gallaudet v Washingtonu, R. I. T. v Rochestru, kjer se izobražujejo gluhi, in šolo Ntinda za gluhe v Kampali v Ugandi. Poučuje na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, kjer uvaja številne nove pristope pri poučevanju in v obšolskih dejavnostih. Aktivno tudi soustvarja prostor za razvoj in (so)delovanje gluhih in gluhoslepih v Sloveniji, se trudi približati svet gluhih slišečim in je na voljo za učenje znakovnega jezika slišečim oz. razlago posebnosti v vsakdanji komunikaciji med gluhimi in slišečimi.

Veliko prakse je pridobila v kulturnih in socialnih projektih, ki jih je vodila v Mestnem društvu gluhih Ljubljana in pri uvajanju prve spletne strani za gluhe kot urednica in avtorica  (1999) te pri urednikovanju glasila Odmev tišine (1999-2003). Prav tako je ustanovila in urejevala dijaško glasilo Planet off in zanj prejela leta 1998 in 2000 nagradi za najboljše glasilo zavodov za usposabljanje, pozneje, leta 2007 pa še za šolsko glasilo Naš prijatelj. Je avtorica številnih strokovnih člankov s področja izobraževanja gluhih in gluhe skupnosti in knjige Ivana Štreklja ter prevedla in uredila knjižico Ali slišimo gluhe? Sodelovala je z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije na področju strokovnega dela, je soustanoviteljica Mestnega društva gluhih Ljubljana in Društva gluhoslepih Slovenije Dlan.

Reference:

• referati na svetovnem kongresu gluhih, Brisbane, 1999, Montreal, 2003,
• predavanje na mednarodnem simpoziju Kultura gluhih in znakovni jezik, Zagreb, 2001,
• moderiranje mednarodnega simpozija gluhoslepih, 2007 in 2008,
• vodenje strokovnih prireditev za gluhe,
• avtorica likovnih razstav.

Mag. Borut Rovšnik, muzejski svetnik Mestnega muzeja Ljubljane, diplomiral je iz umetnostne zgodovine na FF v Ljubljani, iz muzeologije pa magistriral na zagrebški FF. Kot muzejski svetnik je dolga leta vodil Pedagoško službo v Mestnega muzeja Ljubljana. Od leta 1991 je bil vodja muzeoforuma pri Slovenskem muzejskem društvu – mednarodnih strokovnih srečanj slovenskih in tujih muzealcev. Kot eden od slovenskih pionirjev raziskovanja muzejskih obiskovalcev je aktiven že 15 let, ko evalvira in izvaja trženjske raziskave razstav in programov za javnost. Je član mednarodne skupine Visitor Study Group s sedežem v Londonu. Kot odgovoren za dostopnost posebej poudarja pomen participacije javnosti pri pripravi in izvedbi razstav in drugih javnih programov.

Zadnja leta  pripravlja akcijski program dostopnosti za osebe s posebnimi potrebami  in je skupaj s slepimi in gluhimi soavtor dveh projektov: avdio vodnika po Obrazih Ljubljane in video vodnika Sprehod po Emoni.

Dr. Aksinija Kermauner je leta 1982 diplomirala na Pedagoški akademiji v Ljubljani, smer slovenščina - likovni pouk. Od leta 1997 do leta 1999 se je strokovno izpopolnjevala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Defektološki fakulteti v Zagrebu– defektološka dokvalifikacija. V decembru leta 2010 pa je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani zaključila še doktorski študij na Oddelku za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko. Znana je kot pesnica in pisateljica, od leta 1987 pa je zaposlena kot učiteljica slovenščine in likovnega pouka v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. V letu 2011 pa je zaposlena tudi na Pedagoški fakulteti Koper; predava na smeri Inkluzivna pedagogika predmet Metode dela s slepimi in slabovidnimi.

Avtorica je aktivna tudi na literarnem področju, saj ima za sabo številna knjižna dela za otroke, mladino in odrasle ter pesniške zbirko Ples pravljic. Že od leta 1988 se v svojih delih ukvarja s problematiko slepih in slabovidnih. Na tem področju je med drugim izdala deli Kakšne barve je tema? in Tema ni en črn plašč ter leta 2005 prvo slovensko avtorsko tipano slikanico Snežna roža, sodelovala pa je tudi pri projektu Tipanka v vsako slovensko knjižnico. Poleg tega je avtorica številnih strokovnih člankov o slepoti in besedil pesmi glasbene skupine Slepi potnik. Njena zbirka treh romanov Dnevnik Hiacinte Novak je bil predstavljen na odru kot prva slovenska gledališka nanizanka pod naslovom Dosje Hiacinte Novak 1, 2 in 3. Prvi del je bil uprizorjen 20. 6. 2006 , 25. 10. 2006 drugi del, 10. 10. 2007 pa tretji del. Spomladi, leta 2004, pa je kot soscenaristka sodelovala tudi pri televizijski nadaljevanki Čokoladne sanje, ki jo je predstavila RTV Slovenija.

Pod njenim vodstvom so s študenti uresničili kar nekaj medijsko odmevnih projektov: razstava prilagojenih pripomočkov za slepe in slabovidne z naslovom Radovedni prstki, koncert slepih pevcev ter prostorska prilagoditev Pedagoške fakultete v Kopru za slabovidne študente. Njena bibliografija na Cobissu ima 115 enot, od tega 21 knjig  (http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?id=2041203326686870). Je avtorica 3 monokomedij, ki so se uspešno igrale na slovenskih odrih.

Vsako leto veliko nastopa po šolah in knjižnicah (letno okoli 30 nastopov), gostuje v osrednjih slovenskih medijih (Delo, Dnevnik, radijske in televizijske oddaje, intervjuji …) in predava na strokovnih konferencah v Sloveniji in v tujini (ICEVI Dublin 2009, ICOSE Ciper 2010, IBBY Compostela 2009, IBBY Kuba 2011, ICEVI Istanbul 2013, North Reading conference Jönköping 2013 itd.). Je tudi podpredsednica Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije ter predsednica Mladinske sekcije Društva slovenskih pisateljev.