Slovenski etnografski muzej pod naslovom V svetlobo oken ujeta dediščina vabi na praznično  doživetje ob ogledu muzeja od zunaj. V oknih na fasadi razstavne hiše so na ogled slike predmetov iz tezavra muzejskih zbirk, na ogled so kostumi treh dobrih mož - Miklavža, Božička in dedka Mraza, zunaj, pred vhodom v muzej, so na panojih predstavljene stare razglednice in voščilnice iz dokumentacije SEM. Razen tega pa je v izložbi avle moč videti repliko Gasparijevih jaslic.

Jaslice so tridimenzionalna, večinoma miniaturna upodobitev Jezusovega rojstva v Betlehemu s poklonitvijo pastirjev in sv. tremi kralji v panoramsko oblikovani pokrajini s premakljivimi figurami, postavljenimi po zamisli posameznika. Prve jaslice so leta 1560 postavili jezuiti na Portugalskem, 1644 so izpričane v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Iz cerkva so se v 18. stoletju širile v meščanske domove v obliki omaričnih jaslic, hišne jaslice se na slovenskem podeželju pojavijo na začetku 19. stoletja.

Maksim Gaspari (Selšček pri Cerknici, 1883 – Ljubljana, 1980), slikar, ilustrator in restavrator, se je zaradi svojega značilnega likovnega sloga, ki stereotipizirano olepšuje zlasti slovenski kmečki vsakdanjik in povzdiguje njegov praznik, približal množičnemu okusu. Z ustvarjanjem podobe slovenstva na slikah, ilustracijah in razglednicah je zato dosegel izjemno množično popularnost.
Navdušen nad novo slovensko državo Slovencev, Hrvatov in Srbov je leta 1919 ustvaril papirnate narodne jaslice. S pastirčki, mladenkami in starejšimi možaki jih je postavil v slovensko okolje, tri kralje pa je obarval 'politično': eden je Slovenec (v kožuhu s tulipani), drugi Hrvat (konja mu vodi paž v hrvaški noši), tretji pa Srb ali Bosanec (paža je umetnik oblekel v bosansko nošo), za njima stopa mlad praporščak v srbski noši z zastavo in napisom SHS na njej. Dodal jim je še nekaj grajske gospode v bidermajerski noši s kočijo, Betlehem pa spominja na veduto Kranja. Narisal je 69 likov in hlevček ter priložil načrt in opis postavitve. Za tisk v tehniki litografije je pripravil 7 pol.

Robert Kužnik se je leta 2015 lotil oživitve Gasparijevih jaslic kot pomembne sestavine kulturne dediščine Slovenije. Zasnoval in ustvaril je njihovo repliko, na kateri so namenoma vidne sledi litografije, s katero so bile natisnjene originalne jaslice. Jaslice sestavlja 70 figur, natisnjenih na 4 mm debelo vezano ploščo iz topolovine in postavljenih po načrtu Maksima Gasparija. Vsaka figura je oštevilčena in ima podaljšek za pritrditev v mah ali na drugo podlago. Lesena plošča je prevlečena z bombažnim platnom. Osnova podlage je iz stiroporja, na katero je položen suh gozdni mah. Motiv na papirnatem prtu je povzet po eni od Gasparijevih razglednic. Postavitev je primerna za bogkov kot, kakršna se je uveljavila v slovenskih domovih.

Pri oživitvi Gasparijevih jaslic so sodelovali: Robert Kužnik (Studio Zibka), grafična priprava in postavitev; Peter Marinšek, lastnik originalnih Gasparijevih jaslic, ki jih je zbral njegov oče Marjan Marinšek; Marko Gaspari, varuh Gasparijeve umetniške zapuščine; Martin Košir, iniciator ohranjanja Gasparijeve umetniške zapuščine; Marijan R. Loboda in Matjaž Žnidaršič, fotografije.