Dr. Stanko Vurnik (1898 – 1932) je bil prvi kustos, ki se je leta 1924 zaposlil v tedanjem Kraljevem etnografskem muzeju in v njem deloval do prerane smrti leta 1932. V njegovi zapuščini, ki jo hrani Slovenski etnografski muzej, je osebni fond dvainštiridesetih negativov na steklenih ploščah z motivi družine in s prijatelji ter s fotografijo z motivom Vurnikove mlade družine ob božičnem drevescu.

Navada postavljanja in okraševanja božičnih dreves je bila najprej značilna za naša mestna okolja in se je množično začela širiti na podeželje šele po 2. svetovni vojni. Zato ne preseneča, da je slikar motiv božičnega drevesa umestil v interier meščanske družine. Upodobitev na razglednici, ki jo je leta 1936 založila Družba sv. Cirila in Metoda, je po vseh sestavinah (prostor, osebe, oblačilni videz) ena najbolj dokumentarnih iz celotnega Gasparijevega opusa razglednic za razliko od večine drugih, v kmečko okolje postavljenih motivov, naslikanih na način »tipizacije našega narodnega življenja", o kateri je govoril tudi sam Gaspari.

Če primerjamo razglednico s fotografijo Vurnikove družine, lahko kaj hitro ugotovimo podobnosti, pa tudi drobne razlike. Spričo dejstva, da sta na fotografiji zakonca Vurnik z enim, na videz približno pol leta starim prvim sinom, rojenim 21. maja 1928, je bila fotografija posneta konec leta 1928 ali v začetku leta 1929. In skoraj ne more biti dvoma, da je Maksim Gaspari, ki se je v Etnografskem muzeju zaposlil leta 1928, za predlogo za eno od svojih razglednic, uporabil fotografijo sodelavčeve družine.

Več o tem v člankih Bojane Rogelj Škafar Fotografija družine Vurnik kot vir za motiv Gasparijeve razglednice. V: Etnolog 12 (2002), s. 301-303 in Dr. Stanko Vurnik (1898-1932): ob stoletnici rojstva. V: Etnolog 8 (1998), s. 441-461.