Slovenski etnografski muzej

Alma Karlin
Datum objave 
15. november 2019

Slovenski etnografski muzej posveča poseben dogodek ob 100-letnici potovanja okrog sveta popotnice in pisateljice Alme M. Karlin

Sporočilo za medije
Slovenski etnografski muzej
Ljubljana, 11. november 2019

Slovenski etnografski muzej posveča poseben dogodek ob 100-letnici potovanja okrog sveta popotnice in pisateljice Alme M. Karlin

V petek, 22. novembra 2019, med 10.00 in 11.30 je SEM v sodelovanju z  Založništvom Jerneja Jezernik pripravil dogodek Srečno pot, Alma! z naslednjim programom:

Uvodni pozdrav: dr. Tanja Roženbergar, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja

Predavanje: Mojca Račič, SEM: Alma M. Karlin kot obiskovalka knjižnic in muzejev na svoji študijski poti okrog sveta

Nastop glasbenice Nike Solce s prvič uglasbeno pesmijo Erika,  z albuma Ko duše pokličem

Predstavitev novih knjig: Jerneja Jezernik (Založništvo Jerneja Jezernik): knjižna serija Z Almo v svet: Petelin s svetega groba (5, Indonezija), Ženskam, ki sem jih srečala  (6, Svet) in prva Almina pesniška zbirka Dediči luči (7)

Pogovor s prevajalko Jernejo Jezernik: Andreja Udovič (glavna urednica Založbe Sanje): Slovenski prevod prvega romana Alme M. Karlin Moj kitajski ženin

Predstavitev slikanice Alma - Svet pred domačim pragom (avtorica Mojiceja Podgoršek, ilustratorka Polona Kosec): Polona Rifelj (direktorica Osrednje knjižnice Celje) 

Javljanje v živo z območja Velikega koralnega grebena, Avstralija: Zala Bojović in Johannes Kanzog:  Project Alma

Program bo povezovala Jerneja Jezernik, avtorica, prevajalka, raziskovalka Alminega življenja in dela.

O Almi M. Karlin

Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin se je rodila 12. oktobra 1889 očetu Jakobu, majorju avstro-ogrske vojske, in materi Vilibaldi, učiteljici na celjski dekliški šoli. Ko je imela osem let ji je umrl oče in nekaj mesecev po tem se je z materjo prvič odpravila na daljše potovanje. Prepotovali sta Kvarner, Dalmacijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino, na svoji poti srečevali domačine in spoznavali njihov način življenja.

Kot vedoželjna mladenka se je veliko učila in veliko brala ter se preizkušala v pisanju pesmi in krajših besedil.  Z zrelim pogledom na svet in kot vse večja upornica zoper predstave o tem, kakšne naj bi bile spodobne mlade malomeščanke tistega časa, je opravila izpit za poučevanje francoščine in angleščine ter se za več let odpravila v večkulturni London. Tam je naredila izpite za šest jezikov, se samostojno preživljala s poučevanjem jezikov in si nabirala izkušnje za samostojno življenje. Ob izbruhu prve svetovne vojne je kot avstrijska državljanka morala zapustiti London in se preko Skandinavije vrnila domov.

Po vrniti v Celje je odprla šolo za tuje jezike in neumorno poučevala, da bi prihranila čim več denarja za načrtovano dveletno potovanje.

24. novembra 1919 se je Alma M. Karlin odpravila na potovanje okrog sveta, ki se je razvleklo na osem let. »Pogum za drugačnost, nenasitnost po vedno novem znanju, osvobajanje izpod jarma ozkih meščanskih pogledov in odprtost v svet, želja videti in doživeti svet kot ženska in ustvarjalka in pri tem spoznati svoje bistvo, vse to je samo drobec odgovorov, zakaj in čemu se je Karlinova kot neodvisna ženska, kot ustvarjalka in intelektualka, kot poliglotka in preučevalka duhovnih svetov na začetku 20. stoletja odločila sama objadrati svet,« pravi Jerneja Jezernik.

Na svoji poti je Alma M. Karlin prepotovala velik del sveta: začela je v Peruju in se preko Srednje Amerike in Havajev odpravila na Daljni vzhod, od tam v Avstralijo in Novo Zelandijo, obiskala številne Tihomorske otoke in otočja Jugovzhodne Azije ter se iz Indije začela vračati proti domu preko severne Afrike in Sueškega prekopa. O svojem potovanju in doživetjih je pisala v različnih časopisih in revijah, bila je tudi zbirateljica predmetov, ki jih je pošiljala domov. Leta 1927 se je vrnila v Celje in se preživljala s pisanjem. Objavila je potopisno trilogijo ter številna druga dokumentarna in leposlovna dela. Pisala je v nemškem jeziku, zato je doživela priznanje za časa svojega življenja le v nemško govorečih deželah. Bila je protinacistka, zato je odšla v partizane. Ker pa ni priznavala niti komunističnega režima, je umrla bolna in v revščini 14. januarja 1950 v zidanici v Pečovniku nad Celjem, kjer je zadnja leta preživela s prijateljico in dušno sestro slikarko Theo Schreiber Gammelin.

Njeno potovanje okrog sveta je bilo izrazito študijsko naravnano, zato bodo na dogodku predstavljene ustanove, v katerih je med potjo nabirala znanje in material za pisanje. Obiskovala je v tistem času številne eminentne ustanove kot na primer San Francisco Public Library, Bibliothèque-musée Bernheim v Noumei na Novi Kaledoniji, The Raffles Library and Museum v Singapurju, Museum of the Royal Batavian Society of Arts and Sciences v Džakarti,  Indian Museum v Kalkuti in druge.

Prvi prevod Alme M. Karlin v slovenskem jeziku (Samotno potovanje, 1969) smo dobili šele 40 let po objavi v nemškem jeziku, malo manj kot po sto letih pa prevod njenega prvega romana  (Moj kitajski ženin, 2019), ki bo predstavljen na prireditvi. Dela Alme M. Karlin so se začela intenzivneje prevajati v slovenski jezik šele konec 90-ih let prejšnjega stoletja. Veliko zaslug pri tem ima prav Jerneja Jezernik, ki je doslej prevedla že blizu 20 njenih del. Veliko jih je objavila v lastnem založništvu v zbirki Z Almo v svet.  O Almi M. Karlin je napisala tudi izčrpno monografsko študijo.

Kontaktni osebi:

Jerneja Jezernik, Založništvo J. Jezernik s.p., organizatorka dogodka

T: 051 322 869,  jezernik.jerneja@gmail.com
Mojca Račič, vodja knjižnice, Slovenski etnografski muzej

T: 01 / 3008 766, E: mojca.racic@etno-muzej.si

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Knjižne novosti, ki bodo predstavljene na dogodku v SEM 22. novembra 2019:

  1. Jerneja Jezernik (Založništvo Jerneja Jezernik):

Petelin s svetega groba (5, Indonezija)

Petelin s svetega groba kot peto delo v seriji Z Almo v svet v obliki kratkih zgodb bralce in bralke popelje v geografske in duhovne širjave danes največje otoške države, ki jih je svetovna popotnica in pisateljica iz Celja raziskovala v drugi polovici leta 1926 in do katere je čutila »nenavadno privlačnost«. Posebno dragocen del knjige so doslej še neobjavljene in v slovenščino prvič prevedene zgodbe Tjek Lau-lau, Zadnja ljubezen, Dumilina očiščevalna kopel in Tetap Ali – človek tiger, ki jih hranijo v zapuščini Alme M. Karlin v Rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

Ženskam, ki sem jih srečala (6, Svet)

Ženskam, ki sem jih srečala kot šesto delo v seriji Z Almo v svet je besedilo iz zapuščine svetovne popotnice in pisateljice v Rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Med bralce in bralke prvič prihaja v slovenskem prevodu. Alma je v vseh deželah, ki jih je obiskala, srečala veliko žensk, ki so ji pomagale prebroditi marsikatero popotniško težavo, ji tu pa tam odstopile kakšen priboljšek, predvsem pa so ji znale iz prve roke povedati kaj več o vraževerjih in urokih, ki so jih pogosto še same prakticirale. Blizu so ji bile tudi njihove življenjske usode, v odnosu do njih je bila Alma kljub svojemu občutku evropske večvrednosti sočutna, razumevajoča, odprta.

Prva Almina pesniška zbirka Dediči luči (7)

V prvi Almini pesniški zbirki Dediči luči je objavljenih več kot šestdeset pesmi, ki prinašajo nov kamenček v mozaik tako nemške kot tudi slovenske literarne zgodovine, razkrivajo marsikateri avtobiografski detajl iz avtoričinega življenja ter bralcu in bralki odstirajo mnoge duhovne modrosti, pri Almi zakoreninjene v teozofiji, duhovni širini in občutku povezanosti vsega in vseh. Večino pesmi v zbirki Dediči luči, dolgo pozabljenih in zamolčanih, je vrhunsko prevedel Boštjan Dvořák, mojster besede v 35 svetovnih jezikih, nekaj avtobiografskih pa je v slovenščino prelila tudi urednica zbirke »Z Almo v svet« Jerneja Jezernik.

  1. Andreja Udovič (Založba Sanje):

Moj kitajski ženin, slovenski prevod prvega romana Alme M. Karlin (Jerneja Jezernik, prevajalka)

Prvenec Alme M. Karlin so mnogi poznavalci avtoričine zapuščine imeli za njeno najboljše neobjavljeno delo. Roman pripoveduje zgodbo o krhkem mladeniču z imenom Xu Yong Lun, ki se nesmrtno zaljubi v popotnico in jo zaprosi za roko. Pred poroko na Kitajskem se v domovini junakinje razbohotijo predsodki, ki jih hrani strah pred neznanim in drugačnim. A Kitajčeva snubitev ji vlije potrebno žensko samozavest; varna pod perutjo ljubezni si izmodri srce. Nič več se ne predaja sanjarjenju razkošne princese, temveč stopi na oder življenja: sedaj se, poliglotka osmih jezikov, celo v sanjskem kraljestvu premika kot dejaven in vedoč človek, se bori za ideale, se razcveta v druženju z ljudmi in si za ženske vreden cilj postavi biti dobra, nesebična, modra, polna znanja in odlik. Svetovna popotnica je rojena.

  1. Polona Rifelj (Osrednja knjižnica Celje):

Alma: svet pred domačim pragom, slikanica o Almi M. Karlin (avtorica Mojiceja Podgoršek in ilustratorka Polona Kosec)

Slikanica najmlajšim bralcem med petim in osmim letom v njim razumljivem jeziku predstavi vznemirljivo življenje svetovne popotnice iz Celja – Alme M. Karlin. Na prijazen način jim sporoča verjetno najpomembnejše sporočilo Almine zgodbe, da je s pravo motivacijo in odločnim sledenjem zastavljenim ciljem mogoče premostiti tako rekoč vse, tudi na videz najbolj nepremagljive ovire. Zgodbi Mojiceje Podgoršek sledijo in jo zaokroženo podpirajo tudi čudovite ilustracije Polone Kosec. Slikanico je izdala Osrednja knjižnica Celje.

AlmaMoj kitajski ženinPetelin s svetega grobaŽenskam, ki sem jih srečalaDediči lučiVabilo na dogodek