Motiv temelji na paraboli iz Svetega pisma nove zaveze: oče je sinovoma razdelil dedni delež imetja, eden je ostal doma in delal, drugi je odšel po svetu in veselo razuzdano živel; ko je vse potrošil, se je v bedi vrnil domov; oče ga je sprejel z gostijo, drugi sin se je zato razjezil (Lukov evangelij 15, 11-32). Razgibana zgodba je bila na Slovenskem priljubljena; koroški bukovnik Andrej Šuster Drabosnjak jo je v prvi četrtini 19. stoletja dramatiziral in naslovil “Igra od zgubljeniga sina”; večkrat je upodobljena na slikah na steklo (gl. npr. reprodukcijo slike s šestimi stripovskimi sličicami, naslikano v Selški delavnici, ki je očitno delana po neki biedermeierski predlogi v: Slovenski etnograf XXXIII-XXXIV, Ljubljana 1991, str. 471); na posameznih končnicah so jo upodabljali v stripovski seriji šestih prizorov. Delo Selške delavnice.