Muzejska ploščad je zadnji torek v mesecu maju oživela ob prav posebnem dogodku. Ob sončnih žarkih, ki so nas vse prijetno presenetili, so vzdušje vznemirjenja in pričakovanja pričarali najlepši slovenski starodobniki. Njihov slavnostni prihod in tu in tam nagajivo hupanje so pospremili prihod imenitnih gostij. Slovenski etnografski muzej so obiskale baronica Livia Barbo von Waxenstein Reden, njena hčerka Alessandra in vnukinja Valentina. Tri potomke barona Antona Codellija.

Zgodbo Antona Codellija, kranjskega plemiča, inženirja in izumitelja, smo v muzeju predstavili že skoraj desetletje nazaj. Leta 2007 je kustos dr. Marko Frelih pripravil razstavo z naslovom Togo album 1911-1914 in obrazstavni katalog. Pred kratkim pa so Codellijeve številne zanimive dejavnosti pritegnile tudi režiserja Miho Čelarja, ki se je odločil o pomembnem slovenskem rojaku iz začetka 20. stoletja posneti igrano-dokumentarni film. Prva projekcija filma bo spomladi prihodnje leto (2017), kmalu za tem pa bo v Slovenskem etnografskem muzeju Codellijeva zgodba ponovno oživela – z interpretacijo umetnice Biance Baldi, ki v muzeju gostuje v okviru projekta SWICH.

Igrano – dokumentarni film nastaja v produkciji Astral filma, RTV Slovenija in Slovenskega filmskega centra, s strokovnimi nasveti pa sodeluje tudi dr. Marko Frelih. Vsi igrani prizori so nastali po fotografijah iz obsežne muzejske Codellijeve fotografske zbirke, ekipa pa je za nekaj dni obiskala tudi vasico Kamina v Togu ter na licu mesta, kjer se je nekaj več kot sto let nazaj dogajala ta zanimiva zgodba, posnela dodatne filmske prizore. Filmski odpravi v Togo se je pridružil tudi dr. Frelih, ki si je ogledal ostanke radiotelegrafske postaje in se udeležil srečanja z domačini iz okoliških vasi. Udeležili so se ga tudi trije starešine, ki so v dar sprejeli katalog Togo album 1911-1914.

Codelli je med letoma 1911 in 1914 z ljubljanskim prijateljem Leom Poljancem delal v Togu, ki je bil v tistem času nemška kolonija. Za nemško podjetje Telefunken sta pomagala zgraditi radiotelegrafsko postajo blizu Kamine. Konec leta 1913 jim je uspelo vzpostaviti prvo brezžično radiotelegrafsko povezavo s 5200 kilometrov oddaljeno postajo Nauen pri Berlinu. Ta tehnični dosežek je bil za tisti čas nekaj izjemnega. A to je le del Codellijevih aktivnosti na področju radiotelegrafije. Nekoliko manj znano je, da ga je zanimala tudi filmska umetnost. Leta 1913 je v Togo prispela filmska ekipa pod vodstvom nemškega režiserja Hansa Schomburgka. Codelli mu je ponudil tehnično podporo, projekt pa je tudi finančno podprl. Scenarij za načrtovani igrani film je napisala Codellijeva mati, baronica Rozalija Taufferer Codelli, stransko vlogo pa je igral Codellijev sodelavec Leo Poljanec. Posneli so prvi igrani film na afriški celini – Bela boginja iz Wangore (1914). Danes so ohranjeni le posamezni prizori iz tega filma. Prepoznamo jih lahko v kasnejšem filmu Hansa Schomburgka Belka med ljudožerci, katerega original hrani Nemški nacionalni arhiv v Berlinu.

Codellijeve potomke so v Slovenijo prišle s prav posebnim poslanstvom: prinesle so kopijo Schomburgkovega filma Belka med ljudožerci, s čimer se je del Codellijeve zapuščine vrnil v Slovenijo. Sled za filmom Bela boginja iz Wangore pa je zaenkrat zamegljena, a je original najverjetneje v londonskih ali berlinskih arhivih. Ob tej priložnosti je direktorica muzeja dr. Tanja Roženbergar baronici izročila zahvalno listino za dolgoletno sodelovanje. Z obiskom muzeja so se gostje tudi simbolično zahvalile Slovenskemu etnografskemu muzeju kot vestnemu skrbniku dediščine njihovega pomembnega prednika in za številne raziskave ter osveščanje širše javnosti o življenju in delu barona Antona Codellija.

Tina Palaić