V tem tednu je Ministrstvo za kulturo na predlog Slovenskega etnografskega muzeja / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne kulturne dediščine vpisalo novo enoto in več nosilcev nesnovne kulturne dediščine.

V Register je bila tako vpisana že 112. enota, to je Priprava koroškega rženega kruha. Ob enoti sta bila evidentirana dva nosilca  - Društvo kmetic Mislinjske doline in Društvo kmetic Dravograd.

Koroški rženi kruh je kruh, ki ga gospodinje pripravljajo po stari recepturi iz kislega testa. Še danes ima pomembno vlogo v vsakdanji in praznični prehrani na Koroškem. Kislo testo hranijo od peke do peke. Svoje znanje priprave kruha največkrat prenašajo znotraj družin iz roda v rod.

K v Registru že vpisanim enotam so bili dodani naslednji nosilci nesnovne kulturne dediščine:

• Medičarstvo Cele, Gregor Celec s.p. (enota Lectarstvo): Tradicija Medičarstva Celec sega v leto 1930, ko se je z lectarstvom in medičarstvom pri Škrajnarjevih v Ljutomeru seznanil Gregorjev dedek Štefan Celec.  Mojstrski izpit je naredil leta 1937. Nekaj let je delal pri medičarki Antauer v Murski Soboti, nato pa samostojno lectarsko delavnico odprl v Murski Soboti, kjer deluje še danes. Za nadaljevanje obrti je navdušil svojega vnuka Gregorja Celca, ki je dedkovo obrt prevzel leta 1995. Danes v delavnici izdeluje tradicionalne medičarske izdelke, kot so lectove figurice, medenjaki, razni slaščičarski izdelki, pa tudi sveče. Za svoje izdelke je prejel certifikat Obrtne zbornice Slovenije.
• Lucijan Grudina (enota Pletarstvo): Lucijan Grudina se je s pletarstvom začel aktivneje ukvarjati v letu 2005, ko se je upokojil. Izdeluje pletene košare vseh vrst, opleta steklenice in flaškone (od 5 do 50 litrov) ter izdeluje picone (lese) različnih velikosti, ki se uporabljajo za sušenje sadja. Za svoje izdelke uporablja beko, vrbo, lesko, kanelo (navadno) in kostanj. Svoje znanje prenaša na zainteresirane skupine v okviru delavnic in na tečajih, za pletarje pa usposablja tudi posameznike.
• Ana Cajhen (enota Slamnikarstvo na Domžalskem): Ana Cajhen se je z izdelovanjem pletenih kit za cekarje srečala pri šestih letih, ko sta jo za to navdušili babica Marija Cajhen in njena prijateljica, izdelovalka cekarjev Veronika Starin. Zanimanje za slamnikarstvo je obudila ob začetku delovanja Slamnikarskega muzeja Domžale leta 2012. Aktivneje se je s pletenjem kit za slamnike in njihovo izdelavo začela ukvarjati v letu 2015, ko se je udeležila prvega tečaja, ki ga je organiziral Slamnikarski muzej v Domžalah v sodelovanju z Občino Domžale. Danes izdeluje slamnike tako, kot jo je naučila Joži Košak. Izdeluje tradicionalne slamnike, pa tudi sodobnejše in modne izdelke. Znanje izdelovanja slamnikov predaja zainteresiranim med vodenjem po Slamnikarskem muzeju v Domžalah. V sklopu svoje podjetniške dejavnosti izvaja individualne tečaje/delavnice šivanja slamnikov in izdelave drugih izdelkov iz slame. Svoje izdelke prodaja v trgovini Slamnikarskega muzeja Domžale in na sejmih po Sloveniji (Mednarodni obrtni sejem v Celju, Arboretum, Lent Maribor …). S svojimi izdelki se je udeležila modnih revij v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu.

Register trenutno obsega 112 enot in 329 nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Do Registra lahko dostopate na povezavi.