V letošnjem letu, ki se počasi izteka, smo obeleževali 20. obletnico Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine.

Ta mednarodni dokument, ki je bil sprejet na 32. zasedanju Unesca v Parizu 17. oktobra leta 2003, omogoča varovanje nesnovne kulturne dediščine tako na nacionalni kot na mednarodni ravni.

Do sedaj ga je sprejelo 181 držav podpisnic, med katerimi je bila konec leta 2007 tudi Republika Slovenija. Kot posledica implementacije konvencije v slovenskem prostoru je bil leta 2008 zasnovan Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. Istega leta je bila vzpostavljena tudi javna služba Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, ki jo od leta 2011 dalje opravlja Slovenski etnografski muzej.

Tako je naš muzej zadolžen za pripravo predlogov za vpis enot nesnovne kulturne dediščine na omenjeni seznam, ki trenutno šteje 115 enot, nanj pa je bilo do sedaj uvrščenih že 351 nosilcev nesnovne kulturne dediščine – skupnosti, skupin in posameznikov.

Med decembrskimi šegami, ki so bile do sedaj vpisane v Register, je tudi miklavževo. Miklavževo je verski praznik, ki je povezan s prihodom sv. Miklavža oz. sv. Nikolaja, ki na predvečer svojega godu (ki je 6. decembra) sam ali s spremstvom obišče in obdaruje otroke. Otroke obišče na njihovih domovih, v župnijah, na raznih prireditvah in v okviru sprevodov, ki potekajo po nekaterih mestih. Otroci nekaj dni pred miklavževim Miklavžu napišejo pismo z željami, na predvečer njegovega godu pa mu nastavljajo krožnike in peharje, kamor jim ponoči odloži darila. Včasih so otroci za darila prejemali suho sadje in šibo, danes pa so ta darila bogatejša.

Ob enoti Miklavževo so bili do sedaj v Registru evidentirani trije nosilci:

• Frančiškanski samostan Ljubljana Center
• Skupnost fantov in deklet iz Godešiča in
• Farno kulturno društvo Koroška Bela.