Za razstavo izbrani tekstilni predmeti sodijo med najstarejše pridobitve Kranjskega deželnega muzeja. So ilustracija kriterijev tedanjega zbiranja in načinov interpretiranja.

Temeljili so na razsvetljenskih in romantičnih zrenjih na lastno deželo, njene naravne in gospodarske potenciale ter njene ljudi. Na vodila zbiranja pa so vplivale tudi narodnoprebudne težnje 19. stoletja. Čeprav večina tedaj zbranih muzejskih predmetov izvira z Gorenjskega ali Bele krajine, se natančnejši podatki o izvoru preprosto niso zdeli dovolj pomembni za dosledno zapisovanje.

Od večjih skupin zgodnjih tekstilnih muzejskih predmetov velja izpostaviti posamezne sestavine kmečkih noš, zlasti imenitno krašene kose oblačil in oblačilnih dodatkov. Nekateri med njimi so imeli že takrat pridih »starodavnega« in posebnega (gl. šapelj), drugi pa so imeli pred seboj še razvoj novih oblik in predvsem pomenov (gl. avba).  Oblačilne celote ljudskih noš so se zdele muzealcem bolj ilustrativne na oblečenih lesenih lutkah (gl. figurinice), ki dopolnjujejo miniaturna ponazorila v drugih zbirkah. V začetnih tekstilnih zbirkah so se kopičili tudi s čipko in vezenino krašeni predmeti, npr. prti, brisače in rjuhe. Zanimivi niso bili le celi predmeti, ampak tudi zgolj fragmenti.

Poučevanje o deželnih značilnostih so tedanji muzealci nadgrajevali s ponazarjanjem  umetelnih znanj v deželi. V ta namen so zbirali priprave za izdelovanje in krašenje (gl. okvir za zlato vezenje) in krasilne polizdelke (gl. čelnik). Nekoliko drugačno naravo je imelo seznanjanje z izbranimi uspešnimi deželnimi gospodarskimi panogami, izdelki, novostmi, izumi. Med takšne predmete sodita npr. dve tabli z vzorci klekljanih čipk, kakršne so tedaj izdelovali v Idriji.

Janja Žagar