Slovenski etnografski muzej

Del stalne postavitve Etnografskega muzeja leta 1929.

Kranjski deželni muzej

O muzeju, ki naj prebuja slovensko narodno bit in samozavest, so prvi razmišljali pripadniki razsvetljenskega kroga barona Žige Zoisa konec 18. stoletja. V 20. letih 19. stoletja so dozorele razmere za ustanovitev Kranjskega deželnega muzeja.

Njegov vsebinski koncept razkriva tiskani razlas guvernerja in predsednika deželnih stanov barona Jožefa Kamila Schmidburga, ki ga je 15. februarja 1823 namenil »domačim prijateljem znanosti«. Načrt je zajemal pet področij: zgodovino, statistiko, prirodoslovje, tehnologijo in fiziko z matematiko. Etnološka tematika je bila zajeta le v enem od podpoglavij zgodovine, kamor je bilo uvrščeno raziskovanje in zbiranje ljudskih pripovedi, pravljic, pesmi in opisov običajev, ki so v navadi pri Kranjcih, na primer pri poroki.

Seznami predmetov in zbirk, ki so jih pridobivali v Kranjskem deželnem muzeju, kažejo na to, da je muzej z geografskega vidika deloval le na območju dežele Kranjske in le za tisti del slovenskega naroda, ki je živel v tej deželi, muzejska podoba njegovega bitja in žitja pa je bila ustvarjena iz plemiške prespektive.

Dr. Bojana Rogelj Škafar, kustosinja za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire