Oktobrske novosti v Knjižnici SEM
Mesec je naokoli in iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo nova tri priporočila:
Monografija Življenje in delo z lesom: od drevesa do izdelka (Založba Vida, 2022), ki sta jo spisala Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert, predstavlja novost v našem življenjskem prostoru. Govori o uporabi lesa in se izogiba običajnim marketinškim frazam kot so 'zeleni prehod', 'trajnostni razvoj' in 'sonaravno bivanje'. Avtorja sta se iz tujine vrnila v rodne kraje in na odročnem predelu Krasa kupila propadajočo hišo, ki sta se jo odločila sama prenoviti in zaživeti v pristnem stiku z naravo. Kako hišo obnoviti je bila lahka odločitev, saj sta posegla po starih metodah in tradiciji, ki je v teh krajih še vedno živa. Kot samouka sta se učila iz na novo pridobljenih izkušenj ter z nasveti lokalnih tesarjev in mizarjev. Nasveti o oživljanju starih znanj o lesu so prinesli toliko novega, da sta spisala vodnik o gradnji z lesom, kot ga v naših krajih še ni bilo. Ne le vodnik, temveč ponujata tudi delavnice o delu z lesom, kjer naprej predajata svoje znanje in izkušnje. Kot pravita sama: »Les je minljiv material. Gledati, kako skozi leta spreminja svojo surovo podobo in dobiva patino starosti, je kot branje poezije. Z vsakim stihom je pesem krajša, a ima močnejši učinek.«
Plastika je dandanes povsod. Od zobnih ščetk do telefonov, majic do računalnikov. To je material današnjega časa. Težko si je zamišljati svet brez njega. Po uporabnosti, vseprisotnosti ali pač onesnaženju okolja. A hkrati se plastika veliko uporablja tudi v sodobnih umetniških praksah. A ko se umetniški objekti iz plastike znajdejo v muzejih, galerija in privatnih zbirkah velikokrat že po nekaj letih začnejo propadati. Zato je njihova konzervacija več kot nujna. Temu služi tudi monografija Conservation of plastics: materials science, degradation and preservation (Routledge, 2016), ki govori prav o omenjenih nujnih posegih. Avtorica Yvonne Shashoua ponudi mnoge pomembne informacije o definiciji plastike, njeni zgodovini, tehnologiji, identifikaciji, propadu in prihodnji obnovi izdelkov. Zagotovo je knjiga že sedaj učni pripomoček tako začetnikom kot strokovnjakom na področju konzervatorstva, kjer se uporablja na dnevni bazi.
Zelo pomembna je tudi monografija Staroverstvo v Sloveniji med religijo in znanostjo (Založba ZRC, 2022), ki ponuja vrsto znanstvenih člankov, ki se dotikajo odmevne teme staroverstva, ki že nekaj let buri duhove. Gre deloma za rezultat projekta Popis, analiza in ovrednotenje primarnih in sekundarnih virov slovenskih raziskovalcev o 'posoškem staroverstvu', ki je potekal med leti 2019 in 2021. Avtorji so del obširne strokovne debate, ki v naši deželi poteka med etnologi ter raziskovalci širših humanistično-družboslovnih ved. Nekateri govorijo o nepristnosti in potvorjenih dejstvih, drugi poskušajo dokaze ovrednotiti in analizirati. Govora je seveda o dveh odmevnih publikacijah, ki sta jih spisala Boris Čok (V siju mesečine) in Pavel Medvešček (Iz nevidne strani neba), ki ju je širša laična javnost sprejela z navdušenjem in velikim zanimanjem, stroka pa z zadržkom in dvomom. Zatorej je pričujoči zbornik več kot dobrodošel za razjasnitev, analizo in ovrednotenje dejstev, ki stvari postavljajo v novo luč. Čeprav je stvarnost dejstev še danes težko preveriti.
