Joseph Rakotorahalahy
Eksperimentalna razstava Afrika in Slovenija. Preplet ljudi in predmetov, ki je nastala v okviru evropskega projekta SWICH, se je osredotočala na obdobje gibanja neuvrščenih in je bila konceptualno zastavljena tako, da smo na eni strani spoznavali zgodbe slovenskih zbiralcev afriških zbirk, ki jih hrani muzej, in na drugi strani zgodbe slovenskih Afričanov, ki so v Slovenijo prišli kot štipendisti in po končanem študiju tu tudi ostali.
Na razstavi je sodelovalo pet slovenskih Afričanov. Skozi pogovore spoznali njihove poglede na primarno povezavo z domovino, prve stike z Jugoslavijo, izobraževanje, organizacije Afričanov v Jugoslaviji in Sloveniji, poklicno udejstvovanje, identiteto, kulturno izmenjavo in sedanje povezave z domovino. Vsak je izbral nekaj osebnih predmetov, ki predstavljajo njihovo dediščino, opredmetenje njihovega spomina in so tako ali drugače temelj njihovih identitet. Osebne predmete predstavljajo slovenski Afričani sami preko posnetih pripovedi.
Eden od slovenskih Afričanov, sodelujočih pri razstavi, je Joseph Rakotorahalahy, ki se je rodil nekaj let pred osamosvojitvijo Madagaskarja izpod francoske kolonialne oblasti. Njegov oče je bil gradbeni inženir, njegova mama pa se je kasneje ukvarjala s šiviljstvom. Na Madagaskarju je že dve leti študiral gradbeništvo in dobil tudi štipendijo za študij na Arts et Métiers, najvišji šoli za arhitekturo v Parizu. Ker pa je bila v tistem času na Madagaskarju velika korupcija, mu študij v Parizu ni bil omogočen, ampak so ga poslali v Ljubljano. V Jugoslavijo je prišel leta 1977 in v Ljubljani brez težav opravil sprejemne izpite na arhitekturi. Na dodiplomskem in tudi na doktorskem študiju se je ukvarjal zlasti z Žičko kartuzijo, to je nekdanji kartuzijanski samostan poleg Slovenskih Konjic, saj ga je zelo zanimala duhovnost v arhitekturi. Med študijem je bil aktiven tudi v Zvezi afriških študentov, kjer je ob več priložnostih igral glasbo. Pogosto je igral tudi na ljubljanskih ulicah. Še posebej takrat, ko je opravil izpit na fakulteti, je na tak način delil svoje veselje in svojo kulturo. Poleg tega je že v študentskih časih veliko predaval o Madagaskarju in predstavljal svojo kulturo, s čimer je nadaljeval tudi kasneje. Sam v življenju spoštuje sedem pravil: bodi pošten, iskren, pogumen, odločen, brez predsodkov, obvladaj ritem, imej zdrav duh v zdravem telesu. Kamorkoli gre, teh sedem pravil postavi na prvo mesto. Kdor jih upošteva, pravi, lahko živi kjerkoli na svetu, a pri tem ne sme pozabiti svojih korenin.
Vabljeni k ogledu pripovedi Josepha Rakotorahalahyja o njegovih izbranih osebnih predmetih.
Tekst se nahaja v publikaciji z enakim naslovom "Afrika in Slovenija. Preplet ljudi in predmetov".