Staroselska ljudstva predstavljajo le 6,2 % svetovnega prebivalstva, a varujejo 80 % biotske raznovrstnosti planeta. Pogosto so najmočnejša in edina obramba pred okoljskimi grozodejstvi. Pomembno zagovorniško vlogo imajo ravno ženske kot varuhinje in posredovalke tradicionalnega znanja naslednjim generacijam ter aktivistke za zaščito okolja pred podjetji, ki imajo gospodarske interese na območjih, bogatih z naravnimi viri. Ker nasprotujejo njihovemu izkoriščanju, so pogosto izpostavljene resnim varnostnim tveganjem, nasilju na podlagi spola in organiziranemu kriminalu. Prispevek obravnava aktivizem staroselk na področju varovanja narave na primerih staroselskih skupnosti v Ekvadorju in Mehiki.