Samoorganizirana omrežja lokalne in urbane prehranske oskrbe so pomemben del mariborskih samoniklih omrežij. Delujejo po načelih solidarnostnih ekonomij in jih je mogoče obravnavati s pomočjo konceptov protimoči in sociologije postajanja. Zapolnjujejo vrzel, ki je nastala pri lokalni oskrbi s hrano ter ohranjajo in na novo vzpostavljajo vez med mestom in podeželjem. Vzniknila so ob točno določenem času družbenih sprememb in so podobne praksam samoorganizirane prehranske oskrbe drugod po svetu. V skladu s tem je mogoče razmišljati, zakaj je skupno zanje pomembno, pa tudi o tem, kako skupno dojemajo in upravljajo.