Članek temelji na redkem arhivskem gradivu, ki ga hranijo v Ruskem državnem arhivu književnosti in umetnosti (RGALI, Moskva). Opira se na terensko narodopisno gradivo I. I. Sreznjevskega, zbrano v času njegovega znanstvenega potovanja na Slovenskem leta 1841. Znani ruski slavist polihistor Sreznjevski, velik strokovnjak za zgodovino in filologijo južnih in zahodnih Slovanov, profesor harkovske in pozneje sanktpeterburške univerze, je v svojih popotnih dnevnikih ugotavljal jezikovne razlike in narečja slovenščine, navade, obrede, družinsko vsakdanje življenje, prvine materialne kulture in verovanj lokalnega prebivalstva.