V okviru cikla dogodkov Srečevanja v času ob stalni razstavi Človek in čas vabimo na predavanje astronoma prof. dr. Tomaža Zwittra, ki bo osvetlil čas v vesolju.

Pred dobrim stoletjem o času ni bilo dosti povedati: tekel je povsod enako hitro in to že od nekdaj. Sedaj vemo, da ne teče povsod enako in da upravičeno rečemo, da se je začel z nastankom vesolja, ki ima danes le trojno starost naše Zemlje. Posledice te bolj zapletene slike segajo marsikam: od danes vsakdanje satelitske navigacije, do gibanja zvezd v okolici črnih lukenj, razrešitve zagonetk, ko se lahko zdi, da snov potuje hitreje od svetlobe, in celo do razmisleka, kako v vesolju iskati druge morebitne civilizacije in kako narediti, da bi njihove in naše ure kazale isti čas. Ne vemo pa, kako bo s časom v prihodnje, niti ni jasno, ali ne bo zaradi našega nespametnega obnašanja o naši civilizaciji kmalu mogoče govoriti le v dovršnem pretekliku. 

O predavatelju:
Prof dr. Tomaž Zwitter je slovenski astronom, profesor astronomije, astrofizike ter kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer predava predmeta Astronomska opazovanja in Astronomska spektroskopija. Na Pedagoških fakultetah v Ljubljani in Mariboru predava tudi predmet Astronomija. Njegovo raziskovalno področje je predvsem astronomska spektroskopija zvezd v krajevni Galaksiji, še posebej dvozvezdij. Leta 2021 je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke pri utemeljevanju mnogodimenzionalne slike lokalnega vesolja. Je tudi član Mednarodne astronomske zveze.

Udeleženci predavanja si lahko od 17. ure brezplačno samostojno ogledajo razstavo Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti.

Vabljeni tudi na predavanje s prof. dr. Ivanom Šprajcem: Čas v Mezoameriki - koledar, astronomija in arhitektura, v četrtek, 13. novembra, ob 18. uri.